Klemen Volontar: Saj veste, če so je križ, če jih ni, pa še večji ... 
Če jih je 100, pa sploh ni tako slabo, če se jim le ne zameriš!? Dobra motiviranost, skrbna priprava, organizacija na nivoju, tudi vreme nam je dalo podporo ... + Slovenske novice
98 žensk na vrhu Triglava
Slovenske novice - Boštjan Fon: Že 47. pohod Slovenskih novic Sto žensk na Triglav je fantastično uspel.
Že 47. pohod Sto žensk na Triglav se je od predhodnih, ki jih v časopisni hiši Delo organiziramo od leta 1966, razlikoval v eni sami malenkosti: bil je boljši kot vsi do zdaj! Za to smo imeli praktični dokaz, 98 nasmejanih ženskih obrazov, zadovoljne spremljevalce pohoda ter večer po vzponu na našega očaka malček jezno oskrbnico doma Planika, saj je pomislila, da se bo modrovanje o naporih pohajanja z nekaj plezanja po Julijcih zavleklo tja do polnoči. A Irena Klinar je tako zaželela lahko noč, da ni bilo ugovora in smo šli še zadnji na pograde skupnih ležišč, kjer so prve dremale že od osme večerne ure, tedaj pa trdno spale, ena je celo malo smrčala.
Seveda je bil pohodni petek za dekleta naporen kot le malokateri dan, preden so se odločile, da gredo z nami v gore. V četrtek smo jih s spremljevalci pohoda s predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije Igorjem Potočnikom na čelu sprejeli v vojašnici na Rudnem polju in jim poleg spoznavanja z našimi facami pripravili še predavanje o pohodu in gibanju v visokogorju, za kar je poskrbel mednarodni licencirani gorski vodnik Klemen Volontar. Jutranjo vojaško rutino vstajanja smo opravili med peto in šesto, le postelj nismo pospravili za seboj, za kar se osebju kasarne iskreno opravičujemo. Potem smo šli v koloni do Jezerc, in ker je Marka Matajurca, našega že tretjič zapored vodje pohoda, prepričalo dobro stanje pohodnic, smo jo kar rezali naprej – do Vodnikovega doma so prvi pohodniki prišli že ob pol deseti uri.
Takrat smo opazili, da eni udeleženk pohajajo moči, pa se je z njo do doma Planika počasi in z zvrhano mero potrpežljivosti potrudil vodnik Miha Pintar, ki je potem sprejel še eno individualno nalogo ob skalnem delu naše poti, ki se je začel ob drugi popoldanski uri. V eni izmed navez je imela udeleženka na Malem Triglavu težave, tako zoprne, da ji je moral zdravnik odprave Tomaž Jenstrle na 2500 višinskih metrih v zadnjico zapičiti injekcijsko iglo. Pa je gospa še vedno omahovala pred zadnjim kosom poti do Aljaževega stolpa, kjer smo jo čakali za skupinsko slikanje, in ji je Miha dejal: »Takole se bova zmenila: ali boste hodili ali pa vas do vrha nesem na hrbtu!« In sta pet pred peto prišla do cilja, kamor je prva naveza prišla že ob pol četrti. Uro in pol smo zasedali vrh, še prej sta naša gorska poštarja Janko Kovačič in Gregor Justin odprla najvišje ležečo poštno enoto pri nas 4284 Triglav in imela polne roke dela s pritiskanjem štampiljk na kartice in dopisnice. Sledila je vrnitev proti domu Planika, kjer sta v loncih v kuhinji že brbotala čaj in enolončnica. Sedma večerna je bila na uri, ko smo z gorskimi reševalci pospravljali vrvi, s katerih smo prej odpeli naše pohodnice, vsako navezo pa smo seveda še poslikali, kot se za tak podvig spodobi.
Naslednji dan smo se pomikali proti Rudnemu polju in vmes prejeli marsikateri klic in sporočilo, kjer so bile zapisane čestitke, predvsem domačih in deklet, ki so bila v preteklih letih z nami. Eni od naših starejših punc je tik pred koncem poti, še kakšna švohotna dva kilometra sta bila do kasarne na Rudnem polju, postalo tako slabo, da so jo morali reševalci oskrbeti, potem pa so jo spremili do Konjščice, jo posadili v avto in jo zapeljali do nas, ki smo bili že v imenitni družbi Mlekarne Celeia. Pokrovitelj pohoda je ne le lično odel naše pohodnice in spremljevalce, na poti nam je namenil tudi družbo mlečne kraljice Eve Keržič, ki je vsem podelila praktična darila, mi pa smo vsaki udeleženki iskreno potresli dlan in ji izročili unikatno diplomo s karikaturo naše Aljane Primožič. Za tiste matematične navdušence samo pod črto potegnjeno: 98 pohodnic na vrhu, 88 jih je prvič stopilo tja. Seveda gremo naslednje leto spet!
Boštjan Fon