Večer, 22.06, Narava, gore in ljudje: Kako do urejenih planinskih koč in čistejšega okolja v visokogorju?
Kako do urejenih planinskih koč in čistejšega okolja v visokogorju
15 milijonov za Triglav
Dobrodelna akcija za ohranjanje okolja in izboljšanje varnosti planincev na ožjem območju Triglava
V začetku junija sta podjetji Mercator in Procter & Gamble začeli dobrodelno akcijo Za Triglav, tako bosta del denarja od prodaje izdelkov znanih svetovnih blagovnih znamk od 9. junija do 11. oktobra podarili Planinski zvezi Slovenije (PZS). Podjetji načrtujeta, da bosta v akciji Za Triglav zbrali približno 15 milijonov tolarjev. Donacija je tudi simbolna, saj prav letos praznujemo 110. obletnico postavitve Aljaževega stolpa. Z nakupom bodo potrošniki seznanjeni na vseh Mercatorjevih prodajnih mestih, v trgovinah opozarjajo plakati in druga gradiva. Podrobnejše podatke pa lahko kupci preberejo v informacijski zloženki, ki je prav tako na voljo v trgovinah.
Denar bo namenjen za izvedbo različnih del v Triglavskem domu na Kredarici, v Domu Planika pod Triglavom in v Domu Valentina Staniča, za obnovo planinske poti s Kredarice na Triglav, za kažipote na območju Triglava in za obnovo Aljaževega stolpa. Vsa sredstva bodo porabljena po predlogih in programu Planinske zveze Slovenije, kar je v skladu s programom, sprejetim pred že 14 leti. Akcija pa ni namenjena samo 55 tisočim Slovencev, ki delujejo v 245 planinskih društvih, ampak tudi vsem ljubiteljem narave in naših planin.
Varovanje okolja, varčevanje z energijo in skrb za planinske poti so največje naložbe PZS. Na Triglav se letno vzpne več kot 50 tisoč obiskovalcev in v Triglavskem domu na Kredarici prenoči več kot 10 tisoč obiskovalcev v sezoni. A množično obiskovanje Triglava ima tudi negativne posledice, ki se kažejo predvsem v povečani onesnaženosti okolja, saj v kočah, kjer gostijo planince, pogosto nimajo dovolj zmogljivosti, da bi brez škode za okolje skrbeli za tako množičen obisk. Še posebno obremenjuje okolje Triglavski dom na Kredarici, ki je hkrati celoleten dom meteorologov. Odgovorni v Planinski zvezi Slovenije in Planinskem društvu Ljubljana Matica si že več let prizadevajo najti ustrezno tehnološko rešitev.
Počasi do uresničitve 14 let starega načrta
Planinska zveza Slovenije je leta 1991 sprejela program, s katerim se je zavezala, da bo uredila delovanje planinskih koč tako, da bo okolje ostalo čim manj onesnaženo. Treba je varčevati z energijo in uporabiti alternativne vire za oskrbo z energijo, čiščenje odpadnih voda in odstranjevanje odpadkov ter izboljšanje vedenja planincev v gorah. Kot vir energije so primerni sončni generatorji, plin, male hidroelektrične centrale in izraba vetra. Pripomorejo gradnja suhih stranišč oziroma čistilnih naprav na planinskih kočah, uporaba ekoloških rjuh namesto posteljnine v kočah ali vsaj pranje posteljnine v dolini, uporaba okolju prijaznih čistil, transport smeti v dolino, uporaba okolju prijazne embalaže, odprava kajenja v planinskih kočah ter izobraževanje obiskovalcev gora z vzgojnimi brošurami in plakati.
V skladu s temi sklepi PZS že vrsto let tudi s mednarodnimi sredstvi opremlja planinske koče s fotovoltaičnimi celicami in vetrnimi generatorji, ki nadomeščajo uporabo dizelskih generatorjev ali pa se priklapljajo na električno omrežje, gradi suha stranišča pri kočah, kjer ni zadosti energije in kjer primanjkuje vode in se s tem zmanjšuje njena poraba. Tam, kjer je to mogoče, nameščajo male čistilne naprave. Izvajanje teh ukrepov in urejanje planinskih poti je prioriteta PZS od leta 2004. Slovenski gorski svet obišče letno več kot milijon gornikov. Z deli na planinskih poteh je poskrbljeno za varnost obiskovalcev gora in zmanjšano tveganje poškodb. Planinska organizacija je zavarovala večino najbolj obiskanih poti v visokogorju. Dela na poteh in varovanjih izvajajo strokovno usposobljeni markacisti iz raznih planinskih društev. V ekološko vzdrževanje in obnovo poti sodijo obnova varovalnih naprav, zamenjava starih klinov in jeklenic, s tem da se njihovo število zmanjšuje, vendar ne na račun varne hoje, urejanje odvodnjavanja na poteh, da jih voda ne uničuje, ukinitev bližnjic, ki so glavni povzročitelji erozije, odstranitev košev za smeti ob poteh, ker planinci nosijo smeti v dolino, in postavitev tabel, ki seznanjajo planince o smeri in težavnosti poti. Območje Alp v Sloveniji pomeni največjo rezervo pitne vode, saj se z njega napaja večina slovenskih rek, in vsi se zavedamo, da je čista pitna voda vir življenja in da jo moramo karseda tudi sami ohranjati. Kar 152 planinskih koč je v alpskem svetu in v sredogorju Slovenije, vse te koče pa so lahko vzrok onesnaževanja okolja, zlasti nižje ležečih vodnih virov.
Ob obremenjenosti z vedno večjim številom obiskovalcev planinskega sveta je seveda ogrožena tudi narava. Planinske koče, zlasti v visokogorju, niso dostopne z avtomobili in zato je treba vse zaloge prinesti v kočo na ramenih, vse odpadke pa odnesti v dolino.
V Triglavski dom na Kredarici, največji objekt na taki višini v Evropi, ki je dostopen samo peš ali s helikopterjem, je treba vse znositi na ramenih in tako vse smeti tudi iz njega v dolino. Letos bo potekal že 40. tradicionalni pohod sto žensk na Triglav. Ti pohodi, ki so se začeli kot spodbuda ženskam za planinarjenje leta 1965, so pripeljali na to našo najvišjo goro že na tisoče žensk.
Kako je nastala pregovorna zapoved, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav, pa je razložil znani slovenski planinec in alpinist Urban Golob: "Ta pregovor izvira s konca 19. stoletja, ko se je v slovenskem prostoru, zlasti pa v Julijcih in Kamniško-Savinjskih Alpah, vnela tekma med zavednimi Slovenci in Nemci, ki so upravno prevladovali na celotnem območju. Zelo pomembno je bilo, kdo je postavil kočo na višjo točko in kdo je vzdrževal več poti. Vse to je bilo prestižnega pomena, zlasti na Triglavu, najvišji gori na Slovenskem. Ravno Jakob Aljaž se je dobro znašel v razmerah, ko so imeli Nemci v rokah upravne zadeve - izpred nosa jim je "sunil" vrh Triglava in kupil prostor, kjer je nato postavil Kredarico. Ta je prekašala do takrat najvišjo Dežmanovo, zdaj Staničevo, kočo. Pozneje je Aljaž postavil še kočo - stolp na Triglavu, ki se je s tem utrdil kot simbol slovenstva."
Kaj bo novega v planinskih kočah, pa je povedal Danilo M. Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja pri Planinski zvezi Slovenije: "Koča na Komni je že odprta in znotraj popolnoma prenovljena. Letos je namenjenih 8 milijonov tolarjev za vlaganje v naše koče. Zgradili bomo čistilno napravo na Poštarski koči na Vršiču, na koči Grohat pod Raduho, na Pikovem pod Peco, obnavlja se Kocbekov dom pod Korošico, tam popravljamo fasado in streho, prenavljamo Roblekov dom na Begunjščici, in če nam bo uspelo, bomo obnovili še koči na Blegošu in Lubniku. Septembra pa bo odprta nova koča na Planini za Liscem, nekdanja Orožnova koča."
Urška Šprogar