Slovenske novice, 12.05.06: Padec sta videla turna smučarja in poklicala pomoč
Slovenske novice, 12. maja 2006
Dan v novicah
Alpinista sta omahnila v Škrlatici
Včeraj okrog poldneva sta v steni Škrlatice omahnila mlada češka alpinista — Grozljivi padec sta na neznansko srečo videla turna smučarja in takoj poklicala pomoč — Gorski reševalci so se s smrtjo pulili za sekunde in gornika ohranili pri življenju; eden je bil v kritičnem stanju — Njuna identiteta še ni znana, a češki avto pod Mihovim domom je najverjetneje njun
Jesenice, 11. maja: Kronika gorniških nesreč pri nas je danes dobila novo poglavje. Zgodilo se je mladima alpinistoma, domnevno Čehoma, ki sta se namenila po eni od smeri priplezati na Škrlatico (2740 metrov), drugi najvišji vrh naših Julijcev. Vendar se je njuna pot končala v prvem delu krušljive krniške stene.
Kako je okrog poldneva padla alpinistično dobro opremljena naveza, bodo gorski reševalci postaje GRS Kranjska Gora poskušali pojasniti tudi ob pomoči dveh prič.
»Dva turna smučarja, ki sta se danes odpravila proti Veliki Dnini, sta ob 12.30 klicala, da sta videla padec in da slišita klice na pomoč od vznožja stene. Vendar se oba do popoldneva še nista vrnila v dolino, da bi se lahko z njima temeljito pogovorili. Takoj po obvestilu sem zaprosil regijski center za obveščanje za helikoptersko reševanje. Pilota helikopterja Slovenske vojske sta v Tržiču vzela v plovilo še zdravnika, primarija mag. Iztoka Tomazina, in v Kranjski Gori še nekaj reševalcev letalcev. Vsi skupaj so hiteli. Zdravnik oživljati in oskrbovati, drugi so pripravili oba alpinista za transport do jeseniške bolnišnice. Najprej so dvignili v plovilo enega in se vrnili s strehe jeseniške bolnišnice še po drugega. Šlo je za sekunde. Tudi zato so trenutne informacije skope,« nam je povedal vodja reševanja gorski reševalec in inštruktor letalcev Aleš Robič.
Prav tako ni znana identiteta obeh plezalcev niti ni še nihče utegnil preveriti v Bivaku I, malo pod Veliko Dnino, ali sta Čeha tam prespala. Da gre za tuja državljana, kranjskogorski policisti domnevajo tudi zato, ker je pod Mihovim domom parkirano osebno vozilo čeških registrskih tablic. Njuna nahrbtnika in del tehnične reševalne opreme 11-članskega reševalnega moštva so ostali ob vznožju stene.
»Tokrat je bila dragocena vsaka sekunda; tako pilota, operater, zdravnik in mi vsi smo tekmovali s smrtjo. Upam, da smo bili vsi skupaj tokrat hitrejši od nje.« Tudi zdravniška ekipa jeseniške bolnišnice je že pripravljena čakala oba plezalca iz Škrlatice.
Ta s škrlatno gorečimi stenami predstavlja, kot je napisal pokojni Tine Mihelič, eno od goljufij naših gora. Pravi: »Prav škrlatno rdeča barva, ki napravi ostenje tako slikovito, je, kot veste, zlovešči znak velike krušljivosti.«
In prav to je bil lahko domnevno tudi vzrok opoldanskemu padcu češke naveze.
Kje sem?
»Kje sem, kje sem?« je v polomljeni angleščini v urgentni ambulanti spraševal češki alpinist, ko so mu začeli slačiti oblačila in ga pripravljati na podroben pregled ter poznejšo pripravo na zdravljenje v jeseniški bolnišnici. Njegovega soplezalca so do zdravniške pomoči pripeljali dvajset minut pred njim.
»Težko bi kar koli povedal o poškodbah obeh alpinistov. Med padcem sta ju videla dva turna smučarja, ki sta takoj poklicala pomoč,« je povedal zdravnik letalec Iztok Tomazin iz GRS postaje Tržič, ki je poletel z vojaškim helikopterjem in takoj pomagal gornikoma na kraju nesreče ter ju spremil do kirurške oskrbe: »Pri prvem sem ugotovil hude poškodbe glave, zagotovo ima še nekaj notranjih poškodb in žal moram reči, da je v kritičnem stanju. Drugi poškodovani je bil v trenutku, ko smo pristali tam, kjer sta se po padcu ustavila, pri zavesti, vendar menim, vsaj po njegovi drži in poskusu hoje sodeč, da ima poškodovano hrbtenico in nekaj notranjih poškodb. Kljub vsemu je imel malce več sreče od kolega. Oba sta priletela v prhek del snežišča pod severno steno Škrlatice, ki je delno ublažil padec.«
Kot je povedal zdravnik letalec, je današnja akcija reševanja čeških planincev še enkrat pokazala in dokazala, da je stalna reševalno-letalna posadka GRS na Brniku nadvse potrebna in da prav helikopter precej zmanjša kritični odzivni čas, ki gre na račun uspešnejšega preprečevanja hudih posledic gorskih nesreč.
Vojaški helikopter je na strehi bolnišnice Jesenice pristal ob 13.10 in vanj so naložili defilibrator, napravo za oživljanje ter drugo potrebno medicinsko opremo, ki jo je prek radijske povezave iz zraka, medtem ko so leteli z Brnika, naročil Tomazin. Plovilo se je hitro usmerilo proti severni strani Škrlatice. Ob 14.36 je helikopter drugič zaropotal nad bolnišnično streho in dostavil prvega, huje poškodovanega alpinista. Oba sta, po besedah Tomazina, imela popolno alpinistično opremo. Ponesrečenega so hitro prepeljali v blok centralne intenzivne terapije, zračno plovilo pa je še isto minuto vzletelo in se po dvajsetih minutah vrnilo z drugim poškodovanim. Zdravniško osebje vrh bolnišnice, ki je pričakovalo drugega ponesrečenega, je tiho zmajevalo z glavo.
Tudi zanje se začenja planinska sezona, ki pa je žal vsako leto bolj polna tragičnih zgodb.
Mirko Kunšič, Boštjan Fon