Andrej Štremfelj, načelnik Komisije za alpinizem PZS: V primeru alpinizma ne gre samo za nepošteno rangiranje športa in diskriminatorni odnos znotraj kategorizacije ampak za popoln izbris panoge
Alpinizem – šport – kategorizacija
Z najnovejšim predlogom kategorizacije in registracije športov v Sloveniji so OKS, njegov Odbor za vrhunski šport oziroma ekspertna skupina, ki je predlog pripravila, storili enega najbolj diskriminatornih dejanj v zgodovini slovenskega športa. Z neupoštevanjem tradicije posameznih športov v Sloveniji so slepo sledili nekim svetovnim kriterijem (MOK) in jih prilagajali tako kot to ustreza najbolj bogatim, vplivnim in »pomembnim« športom.
V primeru alpinizma pa ne gre samo za nepošteno rangiranje športa in diskriminatorni odnos znotraj kategorizacije ampak za popoln izbris panoge iz kategorizacije in s tem tudi nepriznavanje panoge za šport (Kriteriji za kategoriziranje in registriranje športnikov v Sloveniji 1. junij 2004 str. 4: Nemalokrat pa so kriteriji uporabljeni tudi kot temeljni strokovni argument, s katerim se z različnih zornih kotov presoja, ali je določena aktivnost priznana kot šport ali ne). S tem v Kriterijih ni upoštevana Definicija športa (Evropska listina o športu, 1979), ki pravi: Šport pomeni vse oblike telesne dejavnosti, katere namen je s pomočjo občasne ali redne udeležbe izražati ali izboljšati telesno pripravljenost in duševno počutje, ustvarjati družbene odnose ali pridobivati rezultate na tekmovanjih vseh stopenj), ki je navedena v Kriterijih na str. 17.
Alpinizem je bil kot šport uradno priznan že v bivši Jugoslaviji, ko je bil odstotek alpinistov glede na ostale športe še bistveno manjši kot je to danes v Sloveniji in so ga bili pripravljeni kot šport obravnavati športni birokrati, katerim je bil alpinizem bistveno manj pomemben in bolj oddaljen kot je to današnjim članom OKS v Sloveniji.
Članom ekspertne skupine, ki je pripravljala kriterije, je po mojem mnenju glede na njihovo (športno) izobrazbo povsem jasno, kaj alpinizem je in da ni dvoma da je to šport. Čudi me samo od kod taka negativna naravnanost do alpinizma, da so celotno panogo enostavno postavili pred športna vrata. V nerazgledanost, ki ne more sprevideti, da je lahko neka dejavnost šport tudi brez tekmovanj enostavno ne verjamem.
Nekje morajo biti neki drugi interesi, ki jih ne poznam, pa bi rad, da jih meni in naši organizaciji nekdo pove. Kar nekaj dobitnikov Bloudkovih nagrad in plaket je čez noč izbrisanih s seznama športnikov!? Dobitniki mednarodnih priznanj, kot je »Zlati cepin« naenkrat niso vredni da bi jih obravnavali kot športnike doma, v Sloveniji.
Kriterije vrednotenja alpinističnih dosežkov imamo že petindvajset let. Neprestano jih prilagajamo svetovnemu razvoju alpinizma in športa. Normalen bi bil očitek, da niso ustrezni, da ne dajejo primerljivih rezultatov z ostalimi športniki. Da pa se vse vrže v koš in se ignorira panogo kot celoto je pa absurd brez primere. Kajti tekmovalno turno smučanje in tekmovalno ledno plezanje, tako kot tekmovalno športno plezanje (vse tri zajemajo novi kriteriji), so samo otroci alpinizma (nekateri so že odrasli), ukvarjanje z njimi so vsakemu alpinistu potreben in dobrodošel trening, še zdaleč pa to ni alpinizem.
Vrhunski alpinist je športnik, ki za uspešno udejstvovanje v svojem športu potrebuje vzdržljivost maratonca, koncentracijo voznika formule ena, natančnost strelca, poznavanje vremenskih razmer jadralca… in še marsikatero nepogrešljivo lastnost ostalih vrhunskih športov. Vrhunski alpinizem je ena najbolj kompleksnih športnih panog, ki pa zaradi velikih nevarnosti, ki alpinistu grozijo tudi pri najmanjših napakah, ni združljiv z neposrednim tekmovanjem.
Dejstvo, da je bil na enajsti seji IO OKS Slovenije predsednik PZS in da smo alpinisti prišli do novega predloga o kategorizaciji in zapisnika seje šele pred kratkim (po zaslugi vztrajnega predstavnika Kegljaške zveze), pa kaže na trenutni in žal že dolgo časa trajajoči odnos PZS do alpinizma.
Andrej Štremfelj
načelnik Komisije za alpinizem