Cankarjev dom, 18. februarja 2005: Slovesnost ob 110-letnici Planinskega vestnika, 110-letnici Aljaževega stolpa in 30-letnici prvenstvene na Makalu
BESEDA NA VRHU
Ljubljana, Cankarjev dom - Linhartova dvorana 18. februarja 2005, ob 18. uri
Slovenski oktet je za uvod zapel
Slovensko himno nad njimi je bila slika
Triglavsko pogorje.
| Odklenem ključavnico in do kraja odsunem težki zapah. Glejte, tam stoji Triglav, prav zdaj se prikazuje iz temno žarečega, mističnega žara davnih stoletij in raste v svetlo luč naših časov. Visoko sega v sinje višave, resnobno glavo mu venčajo nebesni oblaki, na njegovem skalnatem čelu se svetlika sij vladarja, v globokih gubah njegove skalnate halje se skrivajo bajke. Bleščeča lepota je razlita čez njegove boke, blagoslovljen je s čudeži nad čudeži.! |
Te Kugyjeve besede je prebrala Rada Polajnar, ki je povezovala celotno slovesnost in tudi pripravila vezna besedila (v glavnem pesmi iz njene knjige
Vzemite si čas, ki jo je izdala začetkom leta), ob tem pa so na platno v ozadju odra projecirali imenitne posnetke več avtorjev.
| In mi, popotniki skozi čas, vstopimo danes na prehojeno 110 let trajajočo pot Planinskega vestnika; vstopimo v čas pred 110 leti nastajajočega Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in v čas pred 30 – timi leti, ko so slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak - Makalu. |
Slovenski oktet je za uvod zapel planinsko himno,
Oj, Triglav moj dom
Polajnarjeva pa je prebrala
pozdravno pismo dr. Janeza Drnovška, predsednika Republike Slovenije in povedala, da so pozdravna pisma poslali še Janez Janša, predsednik vlade Republike Slovenije, monsignjor Alojz Uhan, ljubljanski nadškof in metropolit ter mag. Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.
Županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič je pozdravila prisotne, čestitala za jubileje in predsedniku PZS izročila kipec ljubljanskega zmaja
Pozdravni nagovor Francija Ekarja (povezava nanj je tudi v desnem stopcu), predsednika PZS.
In Slovenski oktet z venčkom koroških narodnih Pastirc pa pase ovce tri.
In potem beseda postane pesem in pesem življenje.
Operni solist baritonist Marko Kobal je ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika zapel pesem
Zakrivljena palica v roki
Kdo so bili in so še vedno ustvarjalci našega Vestnika?
Predstavitev vseh osmih dosedanjih urednikov: od prof. Antona Mikuša, pa dr. Josipa Tominška, dr. Arnošta Brileja, prof. Tineta Orla in prof. Marijana Krišlja, do še živečih, Milana Cilenška, Marjana Raztresna in sedanjega, Vladimirja Habjana. Na oder, kamor so bili povabljani, pa je prišel le slednji, ki mu je predsednik v spomin izročil knjižno darilo.
Kako čas hiti!
Kot da je bilo skoraj včeraj.
Včeraj rojstvo – jutri …
In danes – življenje.
Z neulovljivo naglico minevajo dnevi, tedni, leta …
In mi z njimi … In z nami – že 110 let – Planinski vestnik.
Kako se je že vse skupaj začelo član uredniškega odbora Andreja Mašera (povezava na njegov odgovor je v desnem stolpcu).
Tudi nocojšnja spoštovana gostja osvaja vrhove – svetovne. Ne gorske, saj sama pravi, da se je njena alpinistična kariera končala pri 13 letih, ko je prvič in zadnjič preplezala Slovensko smer in ugotovila, da jo vleče drugam, za razliko od sestre Barbke Lipovšek - Ščetinin, ki je … in postala prva Slovenka, ki je stala na sedemtisočaku.
Svet naše gostje je svet glasbe. Slovenska mezosopranistka svetovnega slovesa gospa Marjana Lipovšek, ki jo je ob klavirju spremljal prof. Andrej Jarc, je zapela Uroša Kreka Oj gora ti Kaninova in Bejži ftiček, če moreš in prof. Marijana Lipovška Sem mislil snoč na vas iti, Mrkvica, Meglice dol popadajo in Točila je čarno vince.
Aljažev stolp, 1895
V septembrskem Planinskem vestniku (1895) je izšlo naznanilo:
»Vsem Slovencem naznanjamo preveselo vest, da smo si v staro last spet pridobili velikana slovenskih gor, veličastni Triglav. Postavili smo letos na njega vrhunec po vsej Evropi zasluli Aljažev stolp … Naš je Triglav in ostane naš - na veke!«
»Kaj bodo naši potomci s Triglavom počeli?« , se je spraševal Aljaž v Božičnih sanjah 1896 v Planinskem vestniku. … Je zapisano, da vidi v duhu »električni vlak iz Luknje na Triglav in na vrhu Triglava Grand – hotel…«
Dramski igralec in pesnik gospod Tone Kuntner:
Alojz Gradnik Triglav; Ivan Cankar Kurent in Tone Kuntner: K tebi prihajam
O čem so razmišljali člani naših odprav v tujino, ko so osvajali vrhove najvišjih gorstev?
O tem naj nam ob 30 - letnici slovenske osvojitve Makaluja kaj več pove Tone Škarja, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva in podpredsednik PZS; povezava na kaj je povedal je v desnem stolpcu.
Na oder pridejo udeleženci Makalu 1975, ki jim Tone Škarja in Franci Ekar razdelita knjižna darila.
Film Makalu: ...kako je bilo na vrhu in reakcije v bazi
Marko Kobal je ob klavirski spremljavi Olene Boljubaš zapel:
Hrabroslav Volariča Oj rožmarin, Frana Gerbiča Pojdem na prejo in Herasima Vilharja Mornar.
Irena Mušič in Zoran Gaborovič pa sta skrbela, da so bile na platnu prave slike ob pravem času ...
Fotografije: Vladimir Habjan, Irena Mučibabić, Emil Pevec