Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Benečanski stolp v Kraškem robu

Večer, 08.12.2004, Narava, gore in ljudje: Manj znane planinske poti in vrhovi

Manj znane planinske poti in vrhovi


Benečanski stolp v Kraškem robu


Planinci so lepo uredili in opremili stezo, ki pa je nižje, tik nad vasjo Podpeč, nekajkrat grobo prekinjena



Benečanski stražni stolp, zadaj Kraški rob in viadukt nove avtoceste Foto: Jože PraprotnikNa izletu po Kraškem robu si lahko ogledamo zgodovinsko znamenitost, benečanski stolp nad vasjo Podpeč, s katerega je prelep razgled na precejšen del Kraškega roba, vse do novega cestnega viadukta. In čeravno nas bo mikalo, da bi se prav hitro zapeljali po novi avtocesti proti Dekanom, se bomo lepo počasi peljali po prazni stari črnokalski cesti ter levo navzdol proti Buzetu in še malo nižje pa spet levo po samotni cesti in navzgor pod Kraški rob.

Vozimo počasi, saj je cesta ozka, ovinkasta in nas vodi skozi manjše zaselke Loko, Brezovico, Podpeč do vasice Zazid. Tam avto pustimo kar sredi vasi, saj bomo nasproti cerkvice vedno našli prostor za parkiranje. Oprtamo nahrbtnik z malico in okrepčilom, pa del poti nazaj in potem desno skozi vas, ki jo zdaj polagoma obnavljajo; precej ljudi jo je v prejšnjih desetletjih zapustilo, saj so odšli s trebuhom za kruhom največ v bližnji Trst. Nad vasjo vodi bolj slaba makadamska cesta mimo vodnega zbiralnika in vse do železniške postaje Zazid, tam prečkamo tir istrske proge. Onkraj tira pridemo do križišča poti: desno vodi pot na najvišja vrhova Kraškega roba, na Lipnik in Kavčič (804 in 883 metrov), mi pa zavijemo levo nad železniško progo in gremo po kolovozu, vendar ne prav daleč, saj na desni kmalu opazimo stezo, ki nas pripelje na Kraški rob. Steza se polagoma dviga skozi borovo gmajno, saj tod zavirajoči vlaki pogosto zažgejo presušeno podrast. Levo zgoraj opazimo bolj slabo vidne in zbrisane markacije; te koprskim planincem sproti brišejo bližnji Podpečani, ki prav nič radi ne gledajo tujcev, ki kolovratijo po njihovi deželi. Ko pridemo na najvišji del te poti po Kraškem robu, smo na Jampršniku (649 metrov, nič kaj izrazitem vrhu, od koder se nam proti severu odpira pogled na Slavnik onkraj Podgorskega krasa. Odtod gre pot po robu polagoma navzdol vse do proge, ki jo prečkamo, in nadaljujemo po vse manj vidni stezi levo, dokler v pečinah na levi ne opazimo na izpostavljenem lepo ohranjen benečanski stražni stolp. Navzdol k njemu vodi steza in ob njem si lahko privoščimo postanek z okrepčilom in fotografiranjem. Od tod navzdol so planinci lepo uredili in opremili stezo, ki pa je nižje tik nad vasjo Podpeč nekajkrat grobo prekinjena, tako da se marsikdo le strahoma spusti do hiš in po cesti jadrno iz vasi, ki je varno zgrajena v zavetju pečin Kraškega roba. Pred nami je zdaj le še nekaj kilometrov lahkotne hoje z razgledom na zapuščeno vasico Zanigrad in znamenite Hrastovlje okoli 150 metrov nižje v dolini. Opisane poti je za štiri do pet ur zmerne hoje.

Jože Praprotnik

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1766

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.