Večer, 04.05.2005, Narava, gore in ljudje: Okoli Slovenj Gradca je osem označenih pohodnih poti
Okoli Slovenj Gradca je osem označenih pohodnih poti
Če si želite sončnega vremena, priprosite pri sveti Neži
Ponujajo skoraj 80 kilometrov sprehoda - Pot na Rahtelov vrh je med vsemi najkrajša, vendar dokaj strma, dobra obutev je nujna
Posamezne poti okoli Slovenj Gradca so dolge med tremi in štirinajstimi kilometri, če boste prehodili vseh osem, boste nabrali približno 80 kilometrov. Leseni kažipoti in table vodijo Po poti domačih obrti, ki je začetnica organiziranega pohodništva v mestu ob Mislinji. Meškova pot je najdaljša, sledi ji gozdno-turistična pot Plešivec. Na vrhu Poti na Rahtelov vrh je domišljijska Pot v Deželo škratov, na Selah pa prastara trgovska Pot Rimljanov. Bernekerjeva pot je vredna tri ure vašega "peš časa". Utrujenim nogam pomaga zdravilna energija dreves ob Puščavnikovi poti na grad Vodriž.
Vedno daljši, sončni popoldnevi kličejo v naravo. Peš, s kolesom, na konjskem hrbtu, hitro ali počasi, na dolg ali pač le krajši potep, določite sami. Kje naj bo start in kje cilj, predlagajo snovalci pohodniških poti v Slovenj Gradcu. Vseh osem najbrž ne boste obiskali v enem dnevu, skupaj namreč merijo okoli 80 kilometrov. Za začetek izberite pot na Rahtelov vrh, ki je med vsemi najkrajša, vendar dokaj strma, dobra obutev je nujna, saj poteka po gozdnih poteh in cestah. Na okoli štirih kilometrih se dvigne za kar 250 metrov. Znanja, ki jih utegnete pridobiti s postanki ob 28 točkah ob poti, so na temo gozd. Predviden začetek poti je v bližini starega železniškega mostu, nato se vije skozi gozdove vzhodnega in severovzhodnega dela Gmajne, pogled z vrha kot na dlani ponuja zgornjo Mislinjsko dolino. Sledite lesenim oznakam iz akacije.
V Deželo škratov
Pri koči Rahtel se lahko usmerite v Deželo škratov, pot je dolga približno šest kilometrov, kot vodnik naj služijo oznake s škrati. Podali se boste mimo mnogih zanimivih kmetij, brez slabe vesti se ustavite, najbolj gostoljubni so pri Levu. Na Košelovem vrhu je več vodnih izvirov, o nastanku teh pripoveduje legenda o povodnem možu, ki se je odločil z Uršlje gore preseliti se na Pohorje, saj so ga motili cerkveni zvonovi. Med prenašanjem jezera mu je nekaj vode pljusknilo iz čebrov in tako so nastali izviri na Košelovem vrhu. Sprehod, poln domišljijskih likov, med drugim ponuja pogled na Sele, ki se ponašajo z Meškovo potjo, najdaljšo med vsemi.
Štirinajst kilometrov boste počasi prehodili v petih ali šestih urah, kot izhodišče si izberite cerkev sv. Roka na Selah ali nadvse privlačno cerkvico sv. Neže na Vrhah, ki je posebna zaradi nenavadne lege, v luknji, ne na hribčku, pa tudi orientirana je neobičajno, od severa proti jugu, in ne kot ostale cerkve od vzhoda proti zahodu. Krasijo jo gotske slikarije, čudežna moč svete Neže privlači vse, ki si želijo lepega vremena.
Na staro stičišče treh far (Kotlje, Stari trg in Šentjanž), k sveti Neži, so hodili za vodo priprošat že od nekdaj, kako stari so ti običaji, še ni znano. Okoliški kmetje še dandanes konec maja ali v začetku junija zberejo denar in ga darujejo za mašo za lepo vreme, posebej proti sušam. Po tej dolgi poti je hodil tudi župnik in pisatelj Fran Ksaver Meško, čigar ime nosi pot, in skupaj s farani prosil za dež. Kot zatrjujejo pričevalci, jih je večkrat že med hojo namočilo.
Še dovolj moči za še eno pot po Selah? Prastara trgovska pot je vodila skozi Slovenj Gradec in bližnja naselja Sele, Vrhe. Del nje, natanko 11,3 kilometra dolgo Pot Rimljanov, so obudili domačini. Da se ne boste izgubili, sledite znakom konjenika, dobro se obujte, nekoč trgovska cesta je danes gozdna steza. Da bi spoznali še najbolj gost gozd, obronke Pohorja, se od Plesnika na Legnu podajmo proti domačiji kiparja Franca Bernekerja. Bernekerjeva pot pelje mimo cerkve svete Barbare in predlaga kolesarski podvig k partizanskim bolnišnicam. Oznake vodijo po 7,5 km dolgi pešpoti ali dveh kolesarskih poteh, dolgih 18 oziroma 27 km.
Po poti domačih obrti
Tri do štiri ure počasne hoje in spoznali boste vse o domačih obrteh v dolini. Po poti domačih obrti se podate iz središča Šmartna, pri cerkvi sv. Martina. Asfaltna cesta vodi po Žabji vasi do njiv, kjer stojita Herčeva žaga in mlin. Na lastne oči se boste prepričali, da Golavabuka ni več vredna svojega imena, ker jo večinoma poraščajo iglavci, bukev je le za vzorec. Sicer nenaporna pot kmalu zavije v hrib proti cerkvi svetega Jurija, ki slovi kot edinstvena v Sloveniji zaradi ostankov staroslovanskih grobov, po katerih lahko hodiš, saj so prekriti z neuničljivim steklenim podom.
"Kjerkoli boste pohajali, naj za vami ostanejo le stopinje," opozarjajo pri društvih in zavodih, zlasti ko boste zavili na Plešivec, v neokrnjeno naravo Uršlje gore, izvir pitne podtalnice, ki napaja mesto. Na desetih kilometrih se dvignete za 550 metrov, zato na pot nikar brez planinske opreme. Start dobro označene poti je v Suhem dolu, daljši postanek pred spustom nazaj v dolino in pečeni jagenjček pa na Vernerici pod Plešivsko kopo.
Gozdno-turistična pot Plešivec poleg možnosti ogleda gamsov, jelenov in muflonov (če imate srečo) ponuja pogled na domačijo starih staršev prvega snovalca vesoljskih poletov Hermana Potočnika (Noordunga).
Utrujeni od dolgih pohodov se za konec napotite po zdravilno energijo dreves ob Puščavnikovi poti na grad Vodriž, v bližini Suhega dola. Po mehkih gozdnih stezicah vas vodijo beli golobčki na oznakah. Pot je nastala kot delovni projekt učnega krožka, vsak član je ob njej posadil svoje drevo, enega so pridali za vse obiskovalce, tako da jih je skupaj 25. Drevesa vam bodo dala toliko energije, kot je boste pripravljeni sprejeti. "Breza pomaga odpraviti bolečino, ki jo povzroča stres. Gaber koristi pri prepoznavanju in obvladovanju čustev," je v zloženki, ki je dobra popotnica, zapisala mentorica krožka Bernarda Klančnik. Če ste na pol poti obupali, se naslonite na hrast, pomaga v težkih časih. Zloženke o vseh poteh so na voljo v turistični pisarni v Slovenj Gradcu.
Karin Potočnik