Peter Podgornik: V severovzhodni steni Zadnjiškega Ozebnika sva z Ivanom Rejcem 11. in 12. avgusta preplezala novo smer ...
Zadnjiški Ozebnik, SV stena
Osamljeni jezdeci, VI+/IV-VI, 1000* m, 16 h
Prva preplezala Ivan Rejc in Peter Podgornik, 11. in 12. avgusta 2013
* Tisoč metrov je seveda višinske razlike med vstopom in izstopom (dolžina smeri je vsaj 200 metrov večja),
Razgibana, dokaj kosmata in za večino plezalcev nezanimiva severovzhodna stena Zadnjiškega Ozebnika ponuja zaradi svoje razgibanosti in poraščenosti svojstven način plezanja. Avtorja smeri sta sledila vodilni razčlembi v desnem delu severovzhodne stene. Tod poteka spodnji del Mariborske iz leta 1976, desno za robom pa smer Vrnitev iz leta 1982.
Spodnji kosmati podstavek te mimo ogromne votline pripelje pod glavno skalno steno. Po številnih zahtevnih raztežajih, se razčlemba po nekakšnem topo ustvarjenem kotu zgubi pod velikimi previsnimi pregradami. Izogneš se jim z jahanjem po zelo strmem rušnatem predelu, nad katerim dosežeš gruščnato krnico. Znajdeš se pod plezalcem neznano, z vzporednimi, zajedam podobnimi linijami oblikovano vršno steno.
Avtorja smeri, ki sta se ponovno navezala skupaj po 30-tih letih je noč ujela dva raztežaja pod robom stene. Plezanje z baterijsko svetilko jima je pomagalo do dobrega mesta za bivak pod previsno zaporo, pol raztežaja pod grebenom. Po krasni noči, polni zvezdnih utrinkov in zanimivih pogovorov (zadnjič sta bivakirala skupaj leta 1982) sta dosegla oster rušnat greben po katerem nadaljuješ na vrh Zadnjiškega Ozebnika.
V smeri sta za varovanje uporabljala poleg klinov vse velikosti metuljev, brez katerih je smer praktično nepreplezljiva. Trije novi klini delajo družbo enemu mariborskemu iz leta 1976.
Za ponovitev je potrebno deset različnih klinov, serija metuljev (Camalot enka in dvojka dvojno) in vrv 60 metrov (veliko raztežajev je bilo nategnjenih do konca).
Opis: Smer vstopi po logični razčlembi desno od široke, z navpičnimi skoki prekinjene grape, v vpadnici ogromne votline/lope. Težave se gibljejo med III do V+, najtežji je prav prehod (R. 6) po desnem robu omenjene votline. Po osmih raztežajih dosežeš širšo polico pod strmo skalno steno, ki tvori nekakšen topi kot. Po omenjenem kotu vodi poč-kamin vse do previsnih zapor več raztežajev visoko. Do začetka razčlembe plezaš najprej po delikatni plošči z desne proti levi (okrog 25 metrov), nato slediš gladki zajedi, ki občasno prehaja v ožji kamin. Težave se gibljejo v prvih treh raztežajih omenjene razčlembe od V do VI+ (zelo gladko, obvezno metulji). Sledi delno poraščen raztežaj z zahtevnim previsnim izhodom (VI) in nadaljevanje po vodilni razčlembi do previsne pregrade (star klin v kotu, verjetno gre tod Mariborska smer levo). Navzgor po edini razčlembi (VI+) in do pod nove širše in višje previsne pregrade. Tu smer zavije levo proti rušnati steni, sledi strm raztežaj čez zahtevno, previsno kosmato stopnjo in naslednjih pet dolžin v strmem rušju vseh gostot in velikosti, vse do velike gruščnate kotanje pod vršno steno, ki jo krasijo vzporedne pokončne razčlembe vse do vršnega grebena. Zaradi podora v levi-najvišji sta avtorja smeri izbrala desno razčlembo. Prvemu lahkemu raztežaju po levem robu omenjene razčlembe sledi drugi težji, ki se konča pod strmim delom zajede-kamina. Najprej po njem do previsne zapore, nato desno poševno navzgor po zahtevnih ploščah (VI) do edine razčlembe na robu. Delikatno čez zahteven prehod navzgor in levo do malo lažjega sveta. Sledi prečnica po ploščah levo v kamin, ki se tu malo položi in razširi. Nad sledečim stojiščem še nekaj časa po kaminu, nato levo mimo zapore na strme plošče. Sledi zahteven raztežaj, ki te pripelje spet v kamin vse do strehaste zapore pod grebenom (bivak). Po poševni polici rahlo desno do rušnatega grma na robu, od grma strmo navzgor po krušljivem, naloženem pečevju do rušnatega terena po katerem dosežeš oster skalno-rušnat greben, ki mu slediš vse do vrha Zadnjiškega Ozebnika.
Sestop: Po ostrem rušnatem grebenu na vrh (okrog 15 minut), kjer naletiš na neoznačeno stezo, po kateri preko južnih pobočji dosežeš markirano pot na prevalu Čez dol. Kljub dejstvu, da je steza z vrha do omenjenega dola mestoma precej zaraščena z rušjem, je sestop zanimiv zaradi čudovitega gorskega cvetja ob njej (pravi botanični vrt). Z roba stene do parkirišča ob glavni cesti v Trenti je dobre dve uri hoje.
Pripravil Peter Podgornik