Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

France Malešič, Spomin in opomin gora

Večer, 17.08.05, Narava, gore in ljudje: Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah - Didakta, 2005

France Malešič, Spomin in opomin gora


Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Radovljica, Didakta, 2005

Slovenija je po večini gorata dežela. Zato ni prav nič čudno, če imamo vsi tako ali drugače, od daleč ali od blizu, radi te gore, ki so med najlepšimi na svetu. Tam nam je lepo. Ni pa lepo, kadar se kdo ne vrne s teh višin. Nesreče se dogajajo povsod, tudi v gorah. V obsežni zakladnici podatkov planinskih nesreč, ki jih je zbral dr. France Malešič iz Kamnika, so upoštevane tudi nesreče Slovencev v tujini in tujcev pri nas ter domačinov, ki so se tako ali drugače mudili v gorah ali predgorju.

Do leta 1800 je omenjenih le 45 nesrečnih dogodkov, do 1900 pa še 223. V 20. stoletju je do prve svetovne vojne navedenih 121 nesreč, med vojno pa le 42 nesreč, v katerih je umrlo tudi po več vojakov hkrati. Najbolj odmevna nesreča je bila leta 1916 na Vršiču, kjer je v ruski kapelici omenjenih 400 žrtev, po ustnem izročilu pa je tam pod snežnimi plazovi izgubilo življenje še več sto predvsem ruskih vojakov. Kasneje pa so bile zelo odmevne nesreče posameznih znanih alpinistov. Tako se je leta 1924 ponesrečil dr. Klement Jug, takratni idejni vodja slovenskih plezalcev. Leta 1937, za veliko noč, pa je snežni plaz pod Storžičem zasul kar devet smučarjev. Med drugo svetovno vojno so alpinisti mnogo manj plezali. V nadaljevanju so do konca tisočletja v knjigi opisane nesreče po desetletjih. Obiskovalcev naših gora je vedno več, število nesreč pa zaradi napredka planinske vzgoje in izboljšane opreme ostaja skoraj enako. Prvega himalajca smo izgubili leta 1977, in to Draga Bregarja, po katerem se imenuje planinsko društvo grafikov nekdanje tiskarne Ljudske pravice. Leta 1983 smo v Himalaji izgubili uveljavljenega gorniškega pisca Nejca Zaplotnika. Kasneje ja na strehi sveta umrlo še 12 vrhunskih alpinistov. V 1965 opisanih nesrečah je izgubilo življenje skupno 3209 ljudi. Nepozabna je smrtna nesreča iz leta 1997, in sicer petih izkušenih gorskih reševalcev med vajo na Okrešlju. V zadnjem letu pa smo izgubili tudi dve znani imeni, Tineta Miheliča, avtorja planinskega vodnika po Julijskih Alpah, ter dr. Tomaža Vrhovca, strokovnjaka za snežne plazove. Novo delo Franceta Malešiča je neprecenljive vrednosti v spomin na naše predhodnike in v opomin našim naslednikom.

Ciril Velkovrh

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1797

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.