Dnevi kratki, a lepota gora ostaja in vabi.
Ob sedmi uri se pri prijatelju Radotu zberemo: Matej iz Vipave, Špela iz Ivančne gorice in Silvo z vzhoda Ljubljane. Prestavimo pohodno opremo, prisedemo in se odpeljemo proti Bohinju, kjer po gorski cesti peljemo in parkiramo ob robu ceste, ker je parkirišče na planini Blato zasedeno.
Jutro je hladno in strmina na začetku ture poskrbi za ogrevanje. Hodimo v smeri Planine pri Jezeru mimo odcepov za planino V Lazu in planino Vogar. V senci je mrzlo, ko pa na trenutke posije sonce, je vse lepše in topleje. Prehitimo nekaj planincev in stopimo na planino z obnovljeno kočo, kjer so tla pomrzjena in sončni žarki komaj padajo na kakšen košček planine. Pogrešamo toplino sonca in zato kmalu zapustimo planino in gremo po kolovozu proti planini Dedno polje. V senci so tla pomrzjena, na soncu komaj malce odtajana, ko stopimo na slikovito planino, kjer v daljavi vidimo vrh gore Kopice. Številni pastirski stanovi na planini odražajo dediščino, a marsikateri ne služi več prvotnemu namenu. Sledeč svojemu cilju stopimo mimo smerokazov na pot, ki pelje na naslednjo planino Ovčarijo. Hodimo skozi gozd, gremo mimo Boltove kapelice pod krošnjo drevesa in malce kasneje stopimo na obrobje Ovčarije, kjer počiva skupina pohodnikov. Držimo se severnega obrobja in na pobočju nad pomrzjenim zbiralnikom deževnice na soncu v zatišju naredimo zaslužen premor in ko nam je tega dovolj, gremo naprej po stezici, ki zapusti planino in se vzpenja med smrekami, macesni in ruševju proti prevalu Štapce. Oziramo se na macesne brez iglic, na vrhove gora in dosežemo preval med Rušnato glavo in Malo Tičarico, preko katerega gre pot v dolino Triglavskih jezer. Medtem ko prijatelji malce zastanejo, že stopam navzgor proti sedlu, ki loči glavno pobočje gore od njene rame in kjer je mogoče nadaljevati pot proti Zelnarici. Na sedlu počakam člane naše skupinice in si ogledujem vrhove nad dolino Za Kopico in venca Spodnjih Bohinjskih gora.
Hči gre še na ramo, mi jo počakamo, nato pa nadaljujemo vzpon po pobočju do grebena, kjer prvič uzremo kočo pri Triglavskih jezerih in kopico vrhov nad Komno in Velikega špičja nad dolino jezer.
Z grebena se povzpnemo na 2071 m visok vrh Male Tičarice in skupaj s planinkama občudujemo dvojno jezero ter v daljavi ugledamo še košček jezera Ledvičke pod Zelnaricama. Krasen sončen a še vedno bolj hladen kot topel dan nam mineva vse prehitro.
Po fotografiranju planinki zapustita vrh, nekaj minut kasneje se odpravimo še mi in pustimo vrh tišini in miru, ki vlada v gorstvu. Po poti vzpona sestopimo do Štapc in nadaljujemo pot proti planini Ovčariji, kjer pri smerokazih uberemo pot proti planini Viševnik. Po kratki hoji pridemo do čudovitega dela planine s številnimi stanovi, pogledom na Tičarico in druge vrhove. Stopimo višje, a na vrh planine gre le članica naše skupine, ostali jo počakamo, da nato skupaj zapustimo planino in se podamo na pot proti naslednji planini. Stopamo po kraškem svetu, polnem manjših vrtač, kjer se skrivajo brezna, med golimi macesni, hodimo po sončnih in senčnih predelih in pridemo pod stene Grive, od koder je le še streljaj do planine Viševnik. Slikovita planina s pogledom na Vrtec, Stadorske Orliče na eni strani in Triglav z Lazovškim prevalom in Ogradi na drugi strani nas očara. Človek bi kar ostal in užival. No, malce ostanemo, si privoščimo čarobne minute in nato oddidemo. Pot nas popelje v senco in hlad, ki sta naša spremljevalca vse do Planine pri Jezeru, kjer zaključimo krožno pot. Sonce tudi sredi popoldneva ne doseže celotne planine in zato ne ostanemo dolgo. Le toliko, da potešimo slo po pijači in že smo na poti proti izhodišču ture.
Srečamo nekaj pohodnikov, se spustimo po serpentinastem kolovozu, vidimo stanove planine Blato in zaključimo hojo ob avtomobilu na gorski cesti. Hitro pospravimo pohodno opremo in se odpeljemo v Srednjo vas, kjer v gostišču nekaj pojemo in popijemo ter se odpeljemo preko Bleda do avtoceste ne vedoč, da je uvoz nanjo zaprt in tako zapeljemo v nasprotno smer in po njej do izvoza Lipce, kjer nato končno zapeljemo na avtocesto in v pravo smer, smer proti Ljubljani.