... v naravovarstvenem okolišu Kriški podi so prešteli
Naravovarstveno nadzorna služba JZ TNP med drugim skrbi tudi za varstvo prostoživečih živali ter upravlja z divjadjo v Lovišču s posebnim namenom (LPN) Triglav. Tovrstna štetja nakazujejo trende posameznih živalskih vrst v prostoru in tudi mogoče nepredvidljive spremembe v smislu bolezenskih stanj, nakar je potrebno hitro ukrepanje. Na takšno enodnevno ali večdnevno štetje se naravovarstveni nadzorniki odpravijo vsaj enkrat na leto, včasih pa tudi večkrat. Običajno gredo vsi skupaj v en okoliš oziroma revir, kjer v dvojicah opazujejo živali in jih skrbno popišejo v popisni list, ki vsebuje podrobno karto popisovalne poti in obrazec za posamezno živalsko vrsto.
Na morebitne posebnosti pozorni vsak dan
Štetja živali se naravovarstveni nadzorniki običajno lotevajo na območjih, kjer je znano, da je živali veliko, saj bi lahko morebitne posebnosti na populaciji najlažje zaznali tam. Vsak od nadzornikov pa dobro pozna in spremlja tudi dogajanje na območju, za katerega je zadolžen, tako da morebitne posebnosti, kamor bi lahko sodile bolezni, opazi že pred rednim skupnim štetjem in se nanje ustrezno odzove (informira, obvesti predpostavljene).
Vsako od območij s številčnejšo populacijo živali na vrsto za popis - monitoring živali znotraj LPN Triglav pride vsakih nekaj let. S takšno metodo se v populacijah ugotavlja trend posamezne živalske vrste, še bolj pa vpliv jelenjadi na habitate gamsa in kozoroga. Med štetjem živali se naravovarstveni nadzorniki najpogosteje gibljejo po različnih poteh, največ je lovskih, nekatere pa so tudi označene planinske poti, vendar veljajo za manj obljudene.
V zadnjem času naravovarstveni nadzorniki med gamsi in kozorogi niso zaznali obsežnejšega širjenja za živali nevarnejših bolezni, kakršna sta garjavost in gamsja slepota.
Kako vedo, da ene živali ne »preštejejo« večkrat?
Pogosto vprašanje ljudi, ki spremljajo delo JZ TNP, je tudi, kako naravovarstveni nadzorniki vedo, da se med preštetimi živalmi nekaj slednjih ne pojavi dvakrat. Prav temu so namenjeni popisni listi in podrobne geografske karte, ki od vsakega opazovalca terjajo kar nekaj podatkov. Med drugim zapiše tudi uro, ob kateri je na nekem območju določene živali opazil. Tako je lažje ugotoviti, ali gre pri opazovalcu na drugem območju čez čas za iste živali.
Sicer pa naravovarstveni nadzorniki štetje opravljajo z zadostne razdalje, da živali ne preplašijo, zato so tudi premiki živali manj intenzivni kot na bolj obljudenih območjih, kjer se morda umaknejo množičnemu obisku obiskovalcev in drugim motnjam v prostoru.
Avtor fotografij: Florijan Tišler