Večer v nedeljo, Gore: Čaven / Nekoč je bil ledenik / Varno in nevarno / Najtoplejše leto / Silvestrski tek na Trdinov vrh

Čaven

Janez Mihovec: Mimo rimskega stolpa poznoantične trdnjave na razgledni vrh

Severno od Vipavske doline se dvigne strmo pobočje Trnovskega gozda. Narava se kar naenkrat v temelju spremeni. Nič več prijazne doline, po kateri se razprostirajo polja in sadovnjaki. Na strmih pobočjih so orjaški podori kamenja, na sami planoti pa kamnit in razbrazdan, nerodoviten svet, poraščen z neskončnimi gozdovi.
Vipavska dolina je bila od nekdaj na prepihu. Od burje in od dejstva, da po njej teče najlažji prehod iz Panonske nižine v Italijo.
Kot taka je bila tarča številnih osvajalcev. V srednjem veku so bile to turške, avstrijske in benečanske vojske. V antičnem času so Rimljani zgradili celo vrsto trdnjav, ki so preprečevale vdor barbarov v osrčje cesarstva. Te trdnjave so uporabili tudi domačini in v njih pred osvajalci skušali zaščititi svoja življenja in premoženje.
Sredi doline je ljubka vasica Vrtovin. Nad samo vasjo se pobočja strmo dvignejo, iz pobočij pa štrlijo posamezni skalni roglji. Nad Vrtovinom leži manjši plato, na katerem stoji cerkvica svetega Pavla. Njen primorski slog je nezgrešljiv. Do platoja lahko pridemo iz same vasi.
Markirana pot nas pripelje še do prvovrstnega tehniškega spomenika. Sam plato, ki je še danes obdan z antičnim obzidjem, nima vodnega izvira in je brez njega oblegancem dvomljivo zavetje. Izvir leži pod samimi prepadnimi južnimi pobočji. Do njega je speljana vratolomna pot, sam izvir pa je zavarovan z 11 metrov visokim stolpom, ki velja za najvišjo ohranjeno antično stavbo na področju Slovenije. Stolp je zaščitil izvir in pot, po kateri so se lahko prebivalci platoja oskrbeli z vodo.
Takoj za poznoantično naselbino se pobočja Trnovskega gozda strmo vzpnejo. Ta del Trnovskega gozda se imenuje Čaven in njegov greben se vleče točno od zahoda proti vzhodu. Najvišji vrh grebena je Kucelj s 1237 metri. Ves čas je pred našimi očmi, a do njega je od trdnjavice še uro in pol hoda. Ni druge kot pošteno gristi kolena. Dvajset minut pod vrhom se dvignemo iz gozda in tega zamenjajo gorski pašniki. Le še nekaj truda je potrebno, da se povzpnemo na sam vrh. Na njem nas pričakata kovinski križ in čudovit razgled. Preko Vipavske doline se vidi na Kras, preko njega pa do Istre in na Jadransko morje. Za hrbtom imamo širno planoto, za njo pa oddaljene Julijske Alpe in Dolomite.
Za obisk Čavna po strmi in naporni poti se je treba pošteno potruditi. Na vrhu nas pričakata veter in razgled, ki nam poplača ves naš trud.

Janez Mihovec

Nekoč je bil ledenik

O podnebnih spremembah in taljenju ledu je Matjaž Fistravec posnel 30-minutni dokumentarni film

Nekoč je bil ledenik. Tako je zapisal Matjaž Fistravec v naslov njegovega novega dokumentarnega filma, ki nas z valov Drave popelje proti njenemu izviru in še višje v gorski svet. Svet, ki so ga nekoč krasile dolge ledene reke. Ledeniki. Ki so nekateri že izginili, drugi izginjajo. Pravijo, da je njihov čas štet, da jih kmalu ne bo več.
Tudi Triglavskega ledenika (skoraj) ni več. Še 150 let nazaj je bilo to pravcato majhno ledeno kraljestvo z vsemi elementi pravega ledenika. Tudi ledeniške razpoke in podirajoči se seraki, ki so strah in trepet vsakega gornika, so bile del tega. Toda segrevanje ozračja povzroča izginjanje ledenih površin na našem planetu.
Tako nas avtor postavi pred svojo lastno podobo uničevalcev lastnega sveta. In ledeniki so eden najpomembnejših delov, saj so izjemni nadzemni rezervoarji vode. Verjetno se bomo zavedali njihovega pravega pomena šele takrat, ko bodo izginili. Izginjajo pa hitreje, kot jim je namenila Zemlja. K temu pripomore predvsem človek s spuščanjem umazanije v ozračje, s toplogrednimi plini, s svojim zanikrnim odnosom do planeta, na katerem živi.

Zaključek s filmoma
Matjaž Fistravec, alpinist, kajakaš, scenarist, producent, režiser, snemalec, se je v svojem bogatem filmskem opusu večinoma dotikal narave, pogosto gorskega sveta. V sodelovanju z Akademskim planinskim društvom Kozjak, ki bo s filmsko projekcijo zaključilo zaznamovanje 60-letnice delovanja društva, bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 18. uri v kinu Udarnik v Mariboru poleg novega filma Nekoč je bil ledenik tudi projekcija Fistravcevega igranega filma Steber, ki predstavlja legendarni vzpon Pavle Jesih in Jože Čopa čez osrednji steber severne stene Triglava leta 1945, po prvenstveni smeri čez mogočo steno pod Triglavskim ledenikom. Ki ga sedaj skorajda več ni.
Fistravec o tem meni: "Krivec ni sonce, ki preveč sveti, ker to ne drži. Krivci smo mi ljudje, ki gledamo vstran in še naprej živimo samozaverovani v lastno ugodje in toploto radiatorjev na nafto in plin. In zato ni več ledenikov in vse manj jih bo. In zato se moji vnuki ne bodo več mogli pogovarjati z njimi. Sam sem vsaj šest mesecev svojega življenja prespal na raznih ledenikih sveta in krasen je bil pogovor z njimi."

Krona so odprave v tuja gorstva
Ob zaključku prireditev ob 60-letnici predsednik društva Aleš Osrajnik povzema: "Jubilejno leto smo zaznamovali z vrsto dogodkov in predvsem petimi izvrstnimi predavanji. Skozi vsa ta srečanja smo orisali našo gorniško pot na način, ki že kaže svoje nadaljevanje v pisanju novih zgodb mlajših generacij. Zelo me veseli, ker se koristno znanje z različnih gorniških področij uspešno prenaša na mlajše rodove, ki bodo s pridobljenimi znanji lahko nadaljevali raziskovanje skritih kotičkov gorskega sveta našega planeta."
Kakšni so načrti društva za prihodnja leta? "Čaka nas nekaj tradicionalnih gorniških izobraževalnih akcij, med njimi alpinistična šola, ki se ji je pridružila tudi planinska šola za vzgojo našega podmladka. Bolj se bomo posvetili tudi programom za pohodnike oziroma planinskemu vodništvu v smislu organiziranja raznovrstnih planinskih tur. Želimo, da ljudje hodijo v gore na varen način in v spremstvu izkušenih gornikov. Seveda je krona naših načrtov na področju kvalitetnih alpinističnih vzponov in odprav v tuja gorstva. Tu pa ne moremo mimo naših največjih sten, Dolomitov in Centralnih Alp. Od tod vodijo poti v največja gorstva sveta, kar pa je odvisno še od mnogih dejavnikov - predvsem dobra ekipa, čas in denar za takšne gorniške podvige. Vsekakor bomo obiskali tudi Himalajo in Ande, možnih ciljev je veliko." (strm)
 

Najtoplejše leto

Zemlja se segreva, rekordno toplo v Alpah in Avstraliji

Kaj se dogaja z našim vremenom? Kje so beli božično-novoletni prazniki, kje je zasneženo Pohorje, kam so izginili snežaki? Kam se je skrila bela zima?
Letošnji topli december nam bo ostal v spominu tudi po mokrem. Prvo tretjino prvega zimskega meseca je v glavnem deževalo, v Pomurju je padlo trikrat več dežja kot v dolgoletnem povprečju. Kljub kislemu vremenu je bila povprečna decembrska temperatura po večjem delu Slovenije višja za tri do štiri stopinje Celzija, neobičajno toplo je bilo tudi ves minuli teden.
Bojazni o pregrevanju Zemlje je podkrepil tudi november. Sonca je bilo pri nas sicer manj, zato pa je bilo za 4 do 5 stopinj Celzija topleje od dolgoletnega povprečja. Povprečna jesenska temperatura zraka v Ljubljani (12,9 °C) je bila tretja najvišja od leta 1880. Rekordno toplo je bilo v naši prestolnici leta 2006 (13,3 °C). Tudi drugod po Sloveniji je bila to jesen povprečna temperatura zraka v glavnem najvišja od sredine 20. stoletja (dolgoletno povprečje je bilo preseženo za 2 do 3 °C).
Alarmanten je podatek Ameriške meteorološke agencije (NOAA), da je bila povprečna globalna temperatura (oceanov in kopnega) od januarja do novembra letos najvišja v zadnjem stoletju (za 0,68 °C nad povprečjem prejšnjega stoletja, ki je bilo 13,9 °C). Pričakovati je, da bodo po koncu decembra razglasili najtoplejše leto v "moderni" zgodovini. Znanstveniki zaman svarijo, da bi lahko zgolj za dve stopinji višja globalna temperatura povzročila katastrofalne klimatske spremembe (neurja, dvig gladine morja, poplave, taljenje polarnega ledu).
Tudi v alpskih deželah Avstriji in Švici je bil november rekordno topel. Najtoplejši november v zadnjih sto letih so izmerili v Avstraliji, na Aljaski je bil enajsti mesec peti najtoplejši v zadnjem stoletju. Bolj mrzlo in z več snega (od povprečja) je bilo novembra v Severni Ameriki.

 
Pregrevanje zemlje vodi v grozljive klimatske spremembe. (Reuters)

Kakšno vreme nas čaka leta 2015? Še bolj vroče bo, svarijo nekateri meteorologi. Potemtakem se lahko pripravimo na nove naravne katastrofe. (as)
 

Varno in nevarno

Zora Štok: Katere države so za popotnike najbolj varne in katere najbolj nevarne

Ob koncu leta seštevamo in odštevamo vse mogoče, delamo sezname in si zapisujemo namene za leto, ki je pred vrati. Tako tudi številni internetni portali, vključno z namenjenimi popotnikom, naredijo različne povzetke, ki so lahko dobrodošel pripomoček pri načrtovanju potovanj.
Portal travel.amerikanki je sestavil več lestvic oziroma razvrstitev mest, držav in znamenitosti v posameznih deželah po različnih kriterijih. Preberemo lahko, katere države so za popotnike najbolj nevarne, katera svetovna mesta veljajo za izjemno nevarna in je treba biti tam še posebno previden, preberemo lahko o najbolj nemogočih hotelih. A veliko je tudi pozitivnih namigov - najboljša svetovna letališča, najbolj nenavadni hoteli, najlepše plaže, najbolj primerne destiancije za poroko ali medene tedne, najdejo se tudi podatki o najboljših in najcenejših destinacijah za popotnike z nahrbtniki in še veliko drugih napotkov. O objektivnosti takšnih informacij je seveda težko presojati, a komentarji pod posameznimi prispevki skrbnikov portala so lahko še dodaten podatek, ko si ustvarjamo podobo o kraju, ki ga morda nameravamo obiskati.
Na nekaterih seznamih omenjenega portala se je znašla tudi Slovenija. Naša država je uvrščena med najbolj miroljubne oziroma varne na svetu, na četrtem mestu se je znašla po oceni sodelavcev portala travel.amerikanki. Takole so zapisali: "Čudovita evropska država, Slovenija, sodi med najbolj miroljubne države na svetu. Sloves si je pridobila tudi s sodelovanjem v mirovnih silah ZN, po številu policistov v državi, ravni kriminala v družbi, številu notranjih konfliktov, nasilnih protestov. Glede na ugotovitve Global Peace Indexa (mednarodna organizacija, ki po določenih parametrih ocenjuje varnostne razmere v posameznih državah) si Slovenija vsekakor zasluži mesto med najbolj miroljubnimi državami. Celo več, s svojimi čudovitimi mesti, kot sta Maribor in Ljubljana, s svojo enkratno kulturo je ta država fantastična potovalna destinacija."

Ljubljana med top 10
Pred Slovenijo so na seznamu Danska kot najvišje uvrščena država glede na varnostne kriterije, sledi ji Norveška, na tretjem mestu je Singapur in na petem, mesto za Slovenijo, Švedska. Na šestem mestu po varnosti je Islandija, sledijo Belgija, Češka, Švica in Japonska.
Poleg visokega četrtega mesta med najbolj varnimi državami dosega Slovenija še eno pomembno visoko uvrstitev na mednarodnem turističnem zemljevidu. Na lestvici Lonely Planeta, kultnega vodnika po vsem svetu, se je namreč Ljubljana za letos uvrstila med deset evropskih mest, ki jih je bilo treba obiskati. "Da je med turisti vse bolj priljubljena, kaže število prenočitev, ki je v prvih sedmih mesecih v primerjavi s preteklim letom zraslo za tri odstotke. Prestolnica se skupaj s Slovenijo vedno pogosteje znajde na različnih seznamih priporočenih destinacij. Kdo nas uvršča nanje in kako je videti Slovenija "od zunaj"? Odgovarja Anna Tyler (31), ena izmed tistih, ki pri Lonely Planetu izbirajo zanimive destinacije. Prepotovala je več kot 30 držav, njeni najljubši kotički so v avstralskem zaledju, kanadskem Skalnem gorovju, všeč ji je čilenski Valparaiso. Naj kaj najprej pomislite, ko omenimo Ljubljano ali Slovenijo? "Ob Sloveniji najprej pomislim na spektakularno lepo pokrajino – visoke gore, travnike z rožami, navidezno neskončne gozdove in neverjetno turkizne reke in jezera. Ljubljana pa ima slikovit položaj ob Ljubljanici, nad reko. Prva stvar, na katero pomislim, ko razmišljam o vaši prestolnici, je sproščanje na soncu v enem od obrečnih lokalčkov. S hladnim, osvežilnim pivom v roki!" smo zapisali letos v Večeru.

  
   (Robert Balen)                                                (Reuters)

Kje je nevarno?
Tako kot portali seznanjajo o lepih in varnih mestih, čudovitih plažah ter o znanih in manj znanih posebnostih in znamenitostih posameznih krajev po svetu, predstavijo tudi manj lepo plat za popotnike. Na primer najbolj nevarna mesta in države. Na prvem mestu med državami, ki jih odsvetujejo za turistični obisk, je Afganistan. Predvsem iz varnostnih razlogov, ki tehtnico nagnejo na stran, ki obisk odsvetuje, ne glede na številne lepote te države, mogočne kulturnozgodovinske pomnike in druge posebnosti.
Na drugem mestu med nevarnimi kraji je Monut Everest, ne toliko iz običajnih varnostnih razlogov kot zato, ker je gora še vedno prevelik in temu primerno nevaren izziv za vse, ki jo želijo osvojiti.
Na tretjem mestu na seznamu nevarnih območij je Honduras. Ta država za nevarno ne velja zavoljo vojn, ki bi tam divjale, kot je primer Afganistan, ampak zavoljo izjemno visoke stopnje kriminala, predvsem števila umorov.

    (Reuters)                                                       (Reuters)

Tudi zdravstvene razmere so v Hondurasu slabe, sploh malariji se je tam težko izogniti. Zato se mnogi tujci, ki bi Honduras obiskali zavoljo čudovite narave, obisku raje izognejo. Irak na četrtem mestu držav, v katere je nevarno zaiti, je še en primer, kako vojna opustoši državo in povzroči nevarne razmere. Čeprav se oblasti trudijo vzpostaviti normalne razmere, je pot do Iraka kot države, varne za popotnike, še zelo zelo dolga. Škoda pravzaprav, glede na izjemno kulturnozgodovinsko zakladnico Iraka. Tudi Egipt sodi po pisanju portala travel.amerikanki med nevarne države. Pravzaprav so kolikor toliko varna turistična naselja ob Rdečem morju, a izlete zunaj teh varovanih območij, kaj šele individualno potovanje z nahrbtnikom še vedno odsvetujejo. Indija si je svoje mesto med za popotnike nevarnimi destinacijami prislužila z nekaj odmevnimi primeri posilstev turistk in domačink oziroma z nasiljem nad ženskami nasploh. Indiji sledi Mali, afriška država, ki je pravi magnet za turiste in velja za prijazno do tujcev, a občasni vojni spopadi različnih skupin lahko ogrožajo življenja tujcev. Med nevarne kraje so uvrstili tudi ameriško mesto Detroit, ki je že pet let na samem vrhu najbolj nevarnih v ZDA. Somalija si je svoje mesto med nevarnimi kraji prislužila predvsem zaradi piratov, a tudi v notranjosti države lahko imajo tujci težave, medtem ko je v Severni Koreji, ki so jo uvrstili na deseto mesto med nevarnimi državami, v ospredju zlasti bojazen, da bi tujci kaj počeli na svojo roko (snemali, fotografirali) in bili zaradi tega izgnani ali celo zaprti. Po vseh drugih merilih pa je Severna Koreja ena najbolj varnih držav na svetu.

Zora Štok
 

Silvestrski tek na Trdinov vrh

Društvo rekreativcev, tekačev in pohodnikov Marathon Novo mesto priredi in vabi na silvestrski tek in pohod na Trdinov vrh. Tekači in pohodniki se dobijo v sredo, 31. decembra, ob 10. uri na parkirišču pri bivšem smučišču nad Gabrjem, od koder bodo tekli do Trdinovega vrha ali samo do Miklavža, odvisno od pripravljenosti posameznika. Kontakt po telefonu 041 849 849 ali na tekidolenjske@gmail.com .

 Foto: Urška Šprogar