Radio Dur, 02.11.04 - Miha Pavšek: Prazniki, za marsikoga prekratki, so za nami, z njimi pa tudi marsikje preobilna moča. Na srečo so bile težave zaradi močnega deževja le krajevne narave, kaj lahko pa bi bilo tudi drugače. Sneg je tokrat ostal nad našimi najvišjimi vrhovi, že konec tega tedna pa nas čaka občutna ohladitev.
Gorniška popotnica
Ohladitev konec tedna bo pravzaprav le spravila vreme na letnemu časa primerne temperaturne vrednosti. Mrtvaške ali tudi krompirjeve počitnice so za večino slovenskih šoloobveznikov precej puste in sive, povsem drugače pa je te dni, če gremo malo višje in pa na območje obeh primorskih pokrajin: tiste ob in ono druge, nekoliko vstran od morja. Tudi gorniški popotnik, ki pripravlja te zapise se je včeraj v kratkih rokavih in pri 24º C rekreairal nekje na tistem koncu. Pozno popoldne pa so ga med potjo proti »Kranjski« deželi na enem od cestnih prehodov prek dinarske pregrade »požrli« megla in oblaki, iz katerih je občasno tudi rosilo. Je sploh lahko še kaj hujšega kot tak vremenski preskok? Seveda se je temu primerno »obnašala« tudi temperatura zraka, saj se je prepolovila!
Podobno vreme se bo nadaljevalo prav do konca tega, sicer nekoliko krajšega delovnega tedna. Potem pa je na vrsti hlajenje. Glede na današnje razmere se bo v sredogorju ohladilo za skoraj 20º C, najmočneje, za več kot 10º C v soboto čez dan. Proti koncu padavin bo snežilo že pod 1000 metri nadmorske višina, a bodo po vsej verjetnosti padavine že precej oslabele. Nedelja pa naj bi bila po današnjih izgledih lepa, a mrzla. Sicer pa ni novembrska slana nič posebnega, morda imamo več težav s prehodi med enimi in drugimi temperaturnimi skrajnostmi. Zadnji dan tega tedna imamo torej vse možnosti, da napravimo prvi izlet, ki bo dišal po zimi. Spodaj bodo namreč še vedno vztrajale jesenske barve, medtem ko bodo »zgornja nadstropja« naših hribovitih in goratih pokrajin že odeta v belo. Vse skupaj bodo krasile še polne struge rek in potokov ter jezer, ki se bodo do takrat po minulem deževju že precej zbistrili.
Kot vemo, je obiskovanje gora povezano s precejšnjimi fizičnimi napori, zato potrebujemo poleg dobre telesne pripravljenosti tudi nekaj energije. Pri hoji ali plezanju v gorah je potrebno poskrbeti za dovajanje energije oziroma za delovanje, obnovo in razvoj mišic, kar storimo s primerno prehrano in pijačo. Za prehrano v gorah velja, da je bolje jesti večkrat po malem, kot pa enkrat veliko. Sploh pa naše telo pri naporih ni najbolj pripravljeno zaužiti kdo ve koliko hrane, še posebno v hladnem vremenu. Še preden v gorah začutite, da ste žejni, pijte veliko tekočine, saj naše telo prek potenja izgublja vodo, ki jo je moramo na ustrezen način nadomestiti. Če ob že povečanem izgubljanju vode zaužijemo še dodatne količine soli, se poveča koncentracija soli v želodcu, ki pritegne vodo iz delujočih mišic, kjer je v tistem najbolj potrebna. Na ta način pride do tako imenovane notranje dehidracije. Zato jemljite v gore športne ali izotonične napitke, ki naj bodo v hladni polovici leta tudi topli. Ti prehajajo v kri hitreje kot voda in oskrbujejo telo s tako imenovanimi hitrimi kalorijami.
Pogosto so morali naši reševalci iz gora pripeljati pijane gornike. Alkohol v gore, vsaj v velikih količinah, ne sodi, saj zavira in škoduje delovanju osrednjega živčnega sistema. Tako ne moremo kontrolirati svoje hoje in kaj kmalu lahko pride do zdrsa ali celo hujših poškodb. Morda ne veste, da alkohol spodbuja nastajanje urina, ki izsušuje organizem, hkrati pa mišice iz alkohola ne morejo pridobivati kalorij. Pivo, nekateri ga radi zamenjujejo s kaloričnim napitkom, resda daje energijo, vendar ni bogato z vitamini. Za zadostitev dnevnih potreb v primeru večjega fizičnega napora, na primer za ustrezno količino vitamina B12 bi morali popiti kar 11 pločevink piva. Tega vam seveda ne priporočamo niti v dolini, kaj šele v gorah in nenazadnje tudi v goricah. Te bodo v naslednjih tednih še posebej dobro obiskane, saj goduje prihodnji četrtek, dan pred nastopom mlaja ali prazne lune vsem dobro znani Martin. Kakšna je njegova vloga v slovenskem vinarstvu pa je že druga zgodba, morda za enega od prihodnjih gorniških paberkovanj …
Gorniški pozdrav, Miha
Gorniški pozdrav, Miha