Janez Pikon 25.11.2009 05:29 2397 0

Goslarjev grič

Janez Pikon: Pod Danjarsko planino, kjer Rehtarjev grič na vzhodu dolge planine ne dovolita skupaj z grebenom pokukati gozdnemu vrhu, ki svoje blago pobočje dviga nad Jelovico, toda Goslarjev grič le pripada grebenu med bohinjsko in selško dolino.

Rahel veter vleče že na Soriški planini, odkoder se preko predela Zadnje movže, tako se imenuje ravninski del vse do Mišjega grunta, področja pod Danjarsko planino (1420 m), kjer se dvignem po razglednem grebenu do Rehtarjevega griča (1391 m) na robu planine. Tukaj že močnejši veter odganja oblake proti jugu in mi s tem pomaga k boljšemu razgledu, predvsem proti Gorenjski. Zaledeneli mlaki na severnem in senčnem pobočju s snegom po vrtačah v smeri Goslarjevega griča (Gajgarjev grič, 1462 m) me prepričata, da nadaljujem na razgledni Žbajneke (1538 m) in po Danjarski planini nadaljujem ob strmem predelu Kačji rob (1520 m), ta deli z grebenom in vrhom, tudi planini Zgornja Irn (1457 m) in Spodnja Irn (1334 m) in se tu spustim severno proti Čukovi konti (1434 m), kjer zahodno po gozdni vlaki dosežem izsekano področje pred Goslarjevim gričem.

Sveže sledi jelenov po snegu me vodijo v smeri zahoda, kjer severno po gozdni krnici in poraščenem grebenu poiščem samotni in mirni gozdni vrh, katerega blago nizko sleme je z Žbajneke le s težka opaziti, če zanj ne vemo in ne poznamo okolice.

Gozdni vrh, kot okolica spominjata na nekoč neporaščeno pokrajino, ki je pripadala že tako obsežni Danjarski planini, kajti številne zapuščene travnate površine, ki se zaraščajo so še vidne med redkim drevjem. Opuščena gozdna vlaka je edina sled, ki je služila za odvoz posekanega lesa iz predela pod Goslarjevim gričem. Po njej zapustim gozdni vrh in nadaljujem jugozahodno nad Mišji grunt v smeri Soriške planine.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon