Večer, 20.05.2004, Narava, gore in ljudje - Lidija Jež: Nedokončana skupščina Planinske zveze Slovenije posledica trenj med društvi in zvezo
Nedokončana skupščina Planinske zveze Slovenije posledica trenj med društvi in zvezo
Kaj želijo planinci in kaj zveza
Pomembna novost je varuh planinske narave - Obisk naših gora se bo predvidoma povečal
Devetdesetletnico delovanja Planinskega društva Novo mesto je Planinska zveza Slovenije (PZS) počastila tudi s svojo skupščino, ki je tokrat bila na Dolenjskem. Svečani uvod s kulturnim programom in pozdravi gostov je napovedoval osrednji dogodek planinske organizacije, a se je kmalu prevesil v neproduktivno razčiščevanje nekaterih vprašanj, ki so v pristojnosti upravnega odbora PZS in torej naj ne bi bila predmet razprave na skupščini.
Vsekakor je skupščina pokazala na trenja med društvi in zvezo. Med vzroki za to je bila navedena članarina, od katere imajo društva in člani premalo, hkrati pa se v društvih povečujejo obveznosti, ki presegajo možnosti prostovoljnega delovanja. Glede na razpravo in izrečene očitke vodstvu zveze je bilo slutiti, da so med zvezo in društvi predmet razprav še drugi interesi, celo politični. Zaradi predolgih proceduralnih zapletov - samo o dnevnem redu je razprava trajala kar celo uro - in zaradi izpostavljanja vprašanj, ki niso predmet razprave na skupščini, skupščina ni prišla do najpomembnejše točke, kakšno planinsko organizacijo želimo, in ni načela ključnih nalog slovenskega planinstva v prihodnjem obdobju. Udeležba delegatov je bila namreč že na samem začetku zgolj tretjinska, ob podaljševanju razprav pa so delegati odhajali in skupščina ni bila več sklepčna. Že na začetku jo je zapustila skupina gorskih reševalcev, med katerimi je vse glasnejši interes po samostojni zvezi, ki bi sicer delovala znotraj PZS, a delegati niso izglasovali podpore njihovi pobudi za dodatno točko dnevnega reda, kasneje, v razpravi pa je bilo čutiti obžalovanje, da jim niso prisluhnili. Mnenje predsednika Ekarja o tem je, da bo treba poiskati funkcionalen in racionalen model organiziranosti, primerljiv z evropskim.
Skrb zbuja podatek, da število članstva upada: lani je v 244 planinskih društvih delovalo 60.400 članov, kar za 15 odstotkov manj kot pred tremi leti. Razpravljavci so poudarili, da bi morali bolj načrtno vzgajati mladi rod planincev, in se zavzeli za to, da bi planinstvo postalo obvezni izbirni predmet v osnovnih šolah. S tem so povezane določne organizacijske težave, saj bi morali biti mentorji primerno usposobljeni, udeleženci pohodov pa tudi zavarovani, kot velja za vse planince.
Precej kritičnih besed je bilo izrečenih na račun premajhnega posluha za realizacijo projekta slovenskega planinskega muzeja, ki je povezan s precejšnjimi sredstvi in je zato prevelik zalogaj za samo PZS, še vedno neizvedeni proceduralni postopki pa onemogočajo udeležbo ob različnih razpisih. Med svetlejšimi točkami skupščine kaže omeniti pohvalo komisiji za varovanje gorske narave, ki je pripravila nov program usposabljanja varuhov, že letos pa naj bi tečaj za te namene zaključilo okoli 20 udeležencev.
Naše gore so, kljub upadanju članstva, vse bolj obiskane. Z vstopom Slovenije v EU postajajo še bolj zanimive in pripraviti se je treba tudi na obiske planincev, ki nimajo pravega znanja, ne prave opreme, morda niti ne pravega odnosa. Ozaveščanje domačih in tujih planincev tako ostaja ena glavnih nalog, v tem smislu pa je tudi zastavljen načrtovani pohod po treh deželah - Madžarski, Avstriji in Sloveniji, imenovan Od Prekmurja do Primorja, ki bo imel več etap, zaključek pa bo na dan slovenskih planincev, 26. avgusta, na Triglavu.
Člani PZS upajo, da se bo skupščina nadaljevala in končala z jasno opredeljenimi cilji, saj nas svet pozna po organiziranem iz zglednem planinstvu.
Lidija Jež