GG, Na potep, julij 2005: z Janezom Pšenico o elektrifikaciji gorenjskih PK
Na potep, mesečna priloga Gorenjskega glasa
Zaključni del članka
Ko v kočo pride elektrika
...
O elektrifikaciji planinskih koč smo se pogovarjali z
Janezom Pšenico, izvršnim direktorjem OE Distribucija električne energije, ki je tudi sam močno vpet v gorništvo, saj je planinec, gornik, celo himalajec. In prav zato ima zagotovo veliko posluha za potrebe in želje planinskih društev po elektriki v planinskih domovih. "Dobro vem, kako velikega pomena je elektrika v tem okolju, koliko pomeni, da gost zvečer lahko prižge luč. Tudi oskrbniki so zelo zadovoljni, ko v koče pride elektrika, saj je oskrba bistveno lažja, s hladilniki se je povečala kakovost hrane, nenazadnje pa je manj tudi onesnaževanja, saj ni več hrupa in smradu, ki ga povzročajo agregati," pojasnjuje Janez Pšenica.
Začetki elektrifikacije planinskih koč segajo v daljno leto 1949, ko sta kot prva pri nas elektriko dobila Erjavčeva koča ter Mihov dom na Vršiču. Takrat so iz Kranjske Gore potegnili 10-kilovoltni daljnovod. Leta 1950 je sledila elektrifikacija Komne, pa nato Tičarjevega doma, zelo zgodaj, leta 1962, je elektriko dobila tudi koča na Vodicah na Jelovici. Skupaj z vojsko so leta 1967 elektrificirali Valvazor in Tamar. Velika prelomnica pa se je zgodila leta 1972, ko so se v Elektru Gorenjska odločili za prehod na 20-kilovoltno napajanje. Med novejšimi projekti elektrifikacije planinskih koč velja izpostaviti napeljavo elektrike do Aljaževega doma v Vratih leta 2003, pa na Ratitovec, Blegoš, lani so elektriko dobili tudi v koči na Dobrči. V zadnjem obdobju pa v Elektru Gorenjska spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije in v ta sklop sodi postavitev vetrnih elektrarn in sončnih celic v planinske koče. Tako imata Staničev dom in Prešernova koča na Stolu že vetrnico in sončne celice, Elektro Gorenjska pa je sofinanciral tudi postavitev vetrnice na Kredarici. Izkušnja s Stola je zelo dobra, saj večino energije pridobijo s pomočjo sonca in vetra; ti dve energiji se dobro prekrivata, kajti ko ni sonca, je običajno megleno in piha. Tako ima oskrbnik v koči lahko telefon, televizor, hladilnik in agregata skorajda ne potrebuje več.
Do kod pa sežejo možnosti Elektra Gorenjske pri elektrifikaciji v hribih? "Naše možnosti so v sredogorju, denimo za koče na nadmorski višini okrog tisoč metrov ali malo čez. Že tako so to veliki zalogaji, projekti napeljave kablovodov v gore so nadvse zahtevni in tudi zelo dragi; svoje pove podatek, da smo denimo samo za elektrifikacijo Aljaževega doma v Vratih morali potegniti skoraj deset kilometrov kabla," poudarja sobesednik. In katere planinske postojanke si elektriko lahko obetajo v prihodnosti? Elektro Gorenjska se pogovarja s PD Križe, da bi elektriko speljali na Kriško goro, velika je tudi želja Bohinjcev za elektrifikacijo planinske koče na Vogarju. Pri elektrifikaciji planinskih koč je Gorenjska daleč pred Evropo, pravi Janez Pšenica, ki ima bogate gorniške izkušnje tudi iz tujine. Zanimive pa so rešitve v Himalaji, kjer so z mednarodno pomočjo zgradili več hidroelektrarn, kar je velikega pomena tudi za lokalno prebivalstvo.