Trzic.net - Mirko Kunšič: ... ima novega lastnika
“Da, kupil sem jo od gospe Koren. Obnova še ni v celoti končana. Junija bo odprta za vse obiskovalce. Upam, da jo bodo obiskovali ljudje iz vse Evrope in od drugod. Pred 12 leti smo organizirali ples brez meja na vrhu starega Ljubelja, ob pomoči županov občin z obeh strani 1369 metrov visokega prelaza Ljubelj. Sodelovanje z boroveljskim županom Ingom Appe in tržiškim, mag. Borutom Sajovicem, bomo nadaljevali. Konkretno, za urejanje ceste na Stari Ljubelj bomo skušali dobiti tudi denar iz evropskih skladov,” je danes popoldne ekskluzivno povedal novi lastnik koče, dr. Silvo Mirko Tischler, EU-odvetnik, tolmač iz Celovca.
V Ljubljani ima že več kot 20 let odvetniško pisarno, dela tudi v Celovcu.
“Danes mineva deset let, kar je tudi Slovenija članica Evrope in tudi zato sem se odločil, da povabim prijatelje, da nazdravimo in se pogovorimo, kako naprej,” je uvodoma dejal gostitelj, ki je dejal, da gre zahvala Dušanu Korenu, dosedanjemu lastniku in Nevenki Hafner pa obema županoma, ki sta prišla na Ljubelj. Še vedno je najbolj strm prelaz na celotnem področju Alp. Z gorenjske strani je povprečna strmina 14, najstrmejši del se pne do 32 stopinj.
Dr. Silvo Mirko Tischler je dal kočo v zakup Alešu Gromu, ki bo z ekipo skrbel za dobro počutje obiskovalcev. Predvidoma bo odprta ob koncih tedna in praznikih. Trenutno je prevozna le z avstrijske strani, medtem, ko je zemeljski plaz v spodnjem delu cesto z ljubeljske strani zaprl. Tržiški župan je dejal, da čakajo komisijo z ministrstva, da bo podala strokovno oceno, kaj storiti.
Čez ta naravni prehod so vodile poti že v antiki, poznana sta dva rimska obcestna oltarja. Od 14. stoletja je bila trgovska pot in takrat, 1573 so koroški in kranjski deželni stanovi dali denar za gradnjo ceste. Obe piramidi, obeliska na vrhu predora, so dali postaviti leta 1728 v čast cesarju Karlu VI., ko je potoval na Kranjsko.
Lani jeseni je upokojeni brigadir slovenske vojske Janez Kavar, ko je zbral gradivo o bojih avstrijske cesarske vojske in brambovcev, s francosko Napoleonovo vojsko ob 200 letnici na vrhu Ljubelja. V letopisu Slovenske matice za leto 1885 je te boje popisal tržiški učitelj Jakob Peharc, njegov naslednik Ivan Tomšič jih je 13 let kasneje poslovenil. Tudi tržiški ljudski pesnik Vojteh Kurnik je enega verzov namenil porazu Francozov na Ljubelju. 130 let kasneje so v koncentracijskem taborišču, podružnici Mauthausna trpeli taboriščniki, ki so gradili ljubeljski predor. večina je bila Francozov.
Janez Kavar, ki je bil tudi danes na Ljubelju je lani dejal, da Ljubelj pomeni pomembno točko na zemljevidu Evropskih geostrateških smeri, že davno v rimskih časih, turških vpadih, bojih z Napoleonovo vojsko, bojih Maistrovih borcev za slovensko severno mejo, propadlim načrtom tretjega rajha z Jadransko cesto št. 333.
“Za Ljubelj je značilno, da je bil vojaško udeležen skoraj v vsakem zgodovinskem obdobju, od rimskega cesarstva do samostojne republike Slovenije,” je takrat dejal brigadir Kavar.
Tržiški predvojni kronist, Viktor Kragelj je, v Drobcih župnije Tržič zapisal, da je domačin Anton Jelenc dobil koncesijo za gradnjo objekta, brezplačno zemljišče za gradnjo najprej bifeja nato pa maja leta 1934 še gradbeno dovoljenje za restavracijo s hišno številko 120, na mestu, kjer je tudi zdaj koča.
Najemnik koče, Aleš Grom bo do odprtja na spletu dal postaviti www.stari-loibl.eu
Mirko Kunšič