Gorenjski glas, Jeseniške novice - Urša Peternel: Rado Kočevar z Jesenic je dopolnil 83 let, a je še vedno navdušen športnik, kolesar in smučar, s srcem pa zapisan goram.
Letos ima za seboj že prek sedem tisoč prekolesarjenih kilometrov, v lanski sezoni pa 45 smučarskih dni. Tudi v hribe gre še vedno rad, a po operaciji kolena mora izbirati lažje ture ...
Sedem tisoč prekolesarjenih kilometrov v tej sezoni, in to pri starosti 83 let! Kakšen je vaš dan, gospod Rado?
"Danes zjutraj sem - tako kot vsak dan - najprej 45 minut telovadil na blazini in z utežmi, potem sem šel na sobno kolo in opravil pet kilometrov. Kadar ne grem ven na kolo, je ta razdalja daljša, na ergometru naredim dvajset kilometrov. No, včeraj je bil moj 88. dan letos zunaj na kolesu, kolesaril sem od Mojstrane do železniške postaje v Trbižu in nazaj, skupaj 60,7 kilometra. Ker sem se bal dežja, je bila povprečna hitrost malce višja kot običajno, 20,6 kilometra na uro, običajno pa je od 18 do 19 kilometrov na uro. Večinoma kolesarim po lepi kolesarski poti od Mojstrane do Trbiža, gledam Julijce in uživam ..."
Kot vidim, vse podatke natančno beležite ...
"Vodim dnevno in mesečno evidenco, pišem vse, kar delam. V avgustu, denimo, sem naredil 1605 kilometrov na kolesu, od tega slabih 140 na sobnem, drugo pa na terenu. Zapisujem si kilometre, povprečno hitrost ... Na ta način mi delajo tudi možgani, ne le telo. Pred dvema letoma sem se tudi naučil uporabljati računalnik, in ker veliko fotografiram, fotografije prenesem na računalnik, začel sem pisati tudi sestavke, reportaže s kolesarjenja ..."
Niste pa le navdušeni kolesar, ampak tudi smučar, kajne?
"Smučam pa še vedno veliko, lani sem bil 45 dni na smučeh, največ na Višarjah in na Kaninu, bil sem tudi v francoskih Alpah. Kot senior imam na tujih smučiščih smučarsko vozovnico skoraj brezplačno. Bil sem tudi smučarski učitelj, amater, in moja zadnja dva učenca sta bila vnuka, dvojčka, ki pa sta danes že za glavo večja od mene in oba navdušena košarkarja."
Sicer pa ste bili v mladosti predani zlasti alpinizmu, bili ste eden najbolj znanih povojnih alpinistov. Kaj je bil vaš največji alpinistični dosežek?
"Z alpinizmom sem se začel ukvarjati leta 1946, največji dosežek je bil v Kamniških Alpah, ko sem prvi preplezal smer težavnosti 6+, ki je bila takrat najtežje ocenjena smer. Največ sem plezal s Cirilom Debeljakom iz Celja. Plezal sem tudi v francoskih Alpah, na Tirolskem, v Dolomitih ..."
Pa se danes še podate v hribe?
"V hribe po operaciji kolena ne morem več, razen na kakšne lažje ture, kjer si pomagam s palicami. Tako zdaj največ kolesarim, kolo imam ves čas pripeto na avto in ga v garaži sploh ne snamem ..."
Sicer pa živite sami, skrbite sami zase?
"Žena Vera, ki je poučevala na jeseniški srednji šoli, je pred letom dni umrla in zdaj živim sam. V vsakodnevnih stikih sem s hčerko, ki živi v Tržiču, večkrat se podam na kolesarjenje tudi skupaj z njo, zetom in vnukoma. Večina ljudi v mojih letih se ne ukvarja več s športom. Jaz pa mislim, da je kljub starosti treba gojiti določene dejavnosti, a brez pretiravanja. Tako tudi jaz ne bi več gonil na Vršič ..."
Urša Peternel