Janez Pikon: Staroselski izvor krajevnih imen, besedo prepuščam Francetu Žmitku iz Bohinjske Bistrice, ki se ljubiteljsko ukvarja z imenoslovjem in želi razvozlati stoletno zgodovino naših krajev, ki naj bi skupno ustvarili ime Bohinja. 
Krajevno imenoslovje: ljubiteljsko se Franc Žmitek (Kosov Francl) iz Bohinjske Bistrice ukvarja z raziskovanjem krajevnih, lastnih imen v domačem Bohinju. Mnoga imena krajev so nerazumljiva in prav ta želi pomensko razčleniti. Želi, da bi njegovo raziskovanje ostalo zapisano, zato sva se dogovorila, da jih predstavim na mojih straneh. Bohinj naj bi bil po mnenju jezikoslovcev staroselskega izvora. Razložil bom, kaj me je napeljalo po mojem mnenju na pravilen izvor besede. Pred leti sem videl na televiziji kratek posnetek, kako je starejši možakar v Selški dolini kuhal oglje.
Franc Žmitek (Kosov Francl), Bohinj iz časov železarsva, Laški Rovt in Polje
V roki je držal debelo dolgo palico s katero delajo oglarji luknje v kopo. Dejal je, da so tej palici včasih rekli »boh.« Ob tem prizoru sem se spomnil, da sem kot otrok večkrat slišal starejšega soseda, gozdnega delavca, pripovedovati, kako so včasih »bohali.« Takrat nisem vedel, kaj naj bi ta beseda pomenila.
Polje in Rudnica, Laški Rovt in Vogar, zemljevic Rudolfa Badjure
Ob omenjenem televizijskemu posnetku pa mi je postalo jasno, da »bohanje« pomeni kuhanje ogla. Nenadoma sem zaslutil, da se v tem »bohanju« skriva beseda Bohinj. Oglarjenja je bilo v časih železarstva v Bohinju zelo veliko, zato ni pav nič čudno, da je celotno območje dobilo ime po njem.
Bohinjsko jezero, Briclc ob vasi Polje, Ukanc
Ob njegovem jubileju in v spomin Francetu predstavljam njegova zapisana razmišljanja imenoslovja v Bohinju in v posameznih krajih.
1. Franc Ceklin navaja podatek iz urbarja blejske gosposke iz leta 1602: Markuševe njive na Bohinjci v Srednji vasi.
Krajevno imenoslovje: Franc Žmitek (Kosov Francl) iz Bohinjske Bistrice
2. Na Jelovici je še danes ohranjeno ime Bohinjka, ki poleg imena Markonova dolina izpričuje dobo železarstva v Bohinju. Marconi je bil eden od lastnikov bohinjskih fužin.
3. Na blejski strani Pokljuke je ledinsko ime Bohinjska roven (ravan). Lastniki iz Zasipa se sprašujejo, zakaj »bohinjska,« če ni bila nikoli v lasti Bohinjcev. Da gre za kraj, kjer so kuhali oglje, pričajo številni sledovi kopišč, tudi obok in kopa sta si podobna.
4. Nad Uskovnico se del rovtov imenuje Na Pšincu. Po mnenju jezikoslovca naj bi ime izhajalo iz peščenca. Ime peščenec se v Bohinju sploh ne uporablja. To je izrazito strokoven izraz in prepričan sem, da po Srenjsko povedano ime Na Pšincu pomeni na Bohinjcu. Ta teren poznam in je zelo podoben terenu na Ratitovcu, kjer je zelo veliko sledov kopanja rude.
5. V bližini Bistrice je ledinsko ime Bukle (tudi Buhle). Na Primorski strani v bližini Podbrda je Bohinc, v Jezerski dolini pod Rabeljskim jezerom je Bohnica.
6. Na fotokopiji stare zemljepisne karte Bohinja je med Zgornjo Bistrico in Pozabljenim zabeleženo ime Bochain. Znak po imenu nakazuje, da je bila tu železarska dejavnost. Včasih so ženske tu po krtinah nabirale lepo črno prst (ostanki kopišč) in so jo uporabljale za na grobove.
7. Kar nekaj priimkov priča, da so njihovi lastniki nekoč »bohali« - oglarili: Boh, Bohl, Bohte, Bohinc, Vohinc, Bohanec, Bohak, Bahovec, Pohor, Pahor, pa še kakšen bi se našel. Isto dokazujejo tudi hišna imena: Pukunek, (Bohovnik) na Bistrici, Bošte na Gorjušah, Boštic v Zasipu.
8. Sledovi železarstva so tudi v ledinskem imenu Peket (v bližini Bistrice), ter gozdni vrh Pekovec in planina Pečana na Jelovici.
9. Po mojem mnenju je ime Ratitovec nastalo iz Rudidovec. Nikjer drugje ni toliko sledi izkopavanja rude, kot prav na pobočjih na planino Pečano. V Krekovi koči na Ratitovcu je razstavljen velik kos železove rude.
Za naslednje nimam trdnih dokazov, vendar menim, da bi raziskave moje domneve potrdile: Spodnja Bohinjska dolina se imenuje Bukova dolina, prebivalci pa Bukovci. Sodim, da se je dolina prvotno imenovala »Bohovska dolina,« prebivalci pa »bohovci.« Znano je namreč, da je bilo največ oglarjenja in železarstva prav v tej dolini.
Na Komni se gora imenuje Bogatin. To ime se mi je od nekdaj zdelo nenavadno. Naši predniki so bili preprosti kmetje in niso dajali tako izometričnih imen. Tudi poudarek na prvem zlogu kaže na drug pomen imena. Jezikoslovci ugotavljajo, da se je Bogatin na Tolminski strani imenoval Bogatec, kar naj bi bil tudi bolj pogost priimek okrog Tolmina.
Pri Bovcu pa sta ledinski imeni Bohata in Na Bohatah. Iz teh dveh imen sklepam, da je bil Bogatec v resnici Bohatec in, da je Bogatin v resnici Bohatin. To so torej kraji, kjer so žgali oglje in so gorele železarske peči. Torej so tudi tukaj bohali.« Dokazano je, da je bila Komna nekoč gozdnata, še danes se sledijo kopišča, najdena pa je bila tudi žlindra. Sta pa tudi dva vrhova, ki se imenujeta Kuk, kar dokazuje, da so tu »kuhali« železo. V tej zvezi bi povedal svojo domnevo, da bi morda tudi Bovec nastal iz Bohovec. Bovčani ime Bovec - Boouc zelo zategujejo.
V Spodnji dolini je vas Polje. Že dolgo pred razrešitvijo imena Bohinj sem ugotavljal, da Polje nimajo nobene zveze s »poljem.« Polje izgovarjamo Bohinjci kot Pole (na Poleh). Upal bi si trditi, da so sedanje Polje bile prvotno »Bohle.« tako kot že omenjene Bukle (Buhle) pri Bistrici. Iz priložene karte je razvidno (prva fotografija), da na njem te vasi še sploh ni. Pač pa je zahodno od sedanjih Polj že naselje Laški Rovt, torej kraj, kjer so italijanski lastniki fužin naseljevali Bohinj. Ti Lahi so v neposredni bližini »bohali« in talili železo. Vas, ki je pozneje nastala na tem mestu (na bohlah) so vaščani imenovali Bohle, ki so se pa s časom spremenile v Pole (narečno).
Bohanje pa se pojavlja tudi v prenesenem pomenu. Poznan je pojem »opohan« tudi »opokan.« To pravimo za človeka, ki ima, kot pravimo »debelo kožo.« Opohanec je torej človek, ki je na debelo obložen, kot so obložene bukove cepance v kopi. Tudi bahač je podoben kopi, ki jo razganjajo plini. Sprašujem se tudi, ali je Bohor in Pohorje morda kaj v »žlahti« z Bohinjem.
Vaščani vasi Nomenj so tudi lastniki nekoč velikih rovtov (travnikov) na Nomenjskih brdih pod Bitenjsko planino. Po strokovni domnevi naj bi bil tudi Nomenj staroselskega izvora, toda njegovo mnenje je povsem drugačno. Trdi, da je ime kraja Nomenj nemškega izvora in izhaja iz imena Neu Ming, kar pomeni nov železarski obrat. To je dokumentirano dokazano in tako se je vas med nemško okupacijo tudi imenovala. Za primerjavo navaja vas Gorjuše, ki naj bi se imenovale Ober Ming, torej zgornji železarski obrat, vendar se ime kraja ni prijelo. Železarske peči so se na Slovenskem imenovale ješe, zato naj bi se Gorjuše prvotno imenovale Gornje ješe.
Tudi Dolina Voje niso nastale iz Loge, kot trdi stroka, temveč se je ta lepa dolina v preteklosti imenovala Vodje. V celotno dolino se iz obeh strani gora zliva veliko večjih in manjših potokov, na koncu doline tudi slap. Zlepa ni najti tako vodnate doline, kot je prav Dolina Voje, trdi France in še doda, da smo Bohinjci pravi mojstri za spreminjanje (popačenje) imen.
Območje in poraščeni vrh Strzi z okolico: potresi (nekoč so kot kaže rekli, stresi) so bili vzrok za še več na prvi pogled nerazumljivih imen. Nad vzhodnim robom Bistrice so Strzi in potok Strženica. Po ljudskem izročilu je med Požarjem na rovtarški strani in Breznikom na ravenski strani tekel potoček, ki ga je bilo lahko preskočiti. Ob nekem potresu v davni preteklosti pa se je odtrgal zemeljski plaz. Nastal je globok usad in pojavil se je potok. Ta preoblikovani teren so naši predniki imenovali Stresi, potok pa Stresenica. Na Pokljuki najdemo ime Stresenica in Strženica. Tu je Stresen vrh in Stresena dolina, v Krmi pa Stresena loka. Na koncu Strzi, že v ravninskem delu obstaja ime Ugovc. Tu je sedaj zraslo novo stanovanjsko naselje, ki se bo imenovalo v Strženici, (ko bi bilo vsaj na Strženici) namesto na Ugovcu. Izvor tega imena je Vogel. Ker je površina majhna je iz Vogla nastal Voguc (narečno) in končno iz Voguca, Ugovc. Menim, da bi bilo bolj pravilno, da bi za novo naselje uporabili to izvirno staro ime.
Nekaj nejasnih imen mi je uspelo razvozlati, gotovo pa je kakšna moja domneva tudi napačna. Mnoga imena pa svoj pomen še skrivajo in ga bo morda odkril kdo, ki je za to delo strokovno usposobljen. Čas pa se hitro odmika in bo to odkrivanje vedno težje. Krajevna, ledinska in gorska imena so naša kulturna dediščina, za katero smo dolžni skrbeti. Žal pa se ta dediščina z opuščanjem planin in zaraščanjem travnikov vedno bolj izgublja. Imena bodo ostala le v še živih planinah, ob lovskih prežah in stezah, ter ob planinskih poteh.
Območje Na Kovceh, ki je v neposredni bližini nad Uskovnico in vzporedno, ter jugozahodno od Povice. V Bohinju je zelo veliko imen Kok ali Kuk, nad Uskovnico je krajevno ime Na Kovceh. Samo okoli Stare Fužine je kar pet Kokov. Vsa ta imena izpričujejo, da so tam kuhali železo, tudi hišni imeni Kokc na Poljah in Ukc iz vasi Studor (verjetno iz Kukc), kažeta na železarstvo.
Bohinjci smo pravi mojstri za v spreminjanju imen, kar kaže naslednji primer: hišnimi imeni Objan, se nahajata v vasi Savica in Lepence. Izvirno ime naj bi bilo Vodnjan in sicer zato, ker sta obe hiši od vseh drugih najbližje Savi. Posrečilo nam je iz Ravnikarja, vaščana iz Raven naredili Rauharja, zato ni nič posebnega, da nam je iz Vodnjana uspelo ustvariti Objana, to je pa že kar prava mojstrovina.
Janez Pikon