Helena Plahuta 07.07.2014 07:28 1845 0

Košutica - 05.07.14

Silvo Baznik: Sprva sem imel namen iti po jugovzhodnem grebenu na vrh Vrtače, a sivina nad Ljubeljem me je prepričala, da sem ustavil avto na parkirišču pri cestarski bajti, od koder sem se napotil po slabi gozdni cesti na vzhod.

Prečim hudournik, ki ima obilico vode in šum vode me spremlja še nekaj časa, ko hodim po šodrastem kolovozu. Kolovoz se strmo vzpne in sprašujem se, kako terenec pride na planino. Vzpenjam se pod severnimi stenami Košute in skozi gozd do večje jase, kjer sivi oblak odvrže svoje breme. Hitro oblečem anorak, ki ga po nekaj minutah zopet posravim.

Zagledam Hajnževo sedlo a zavijem levo na južna pobočja Košutice in proti planini Korošici, kjer nadaljujem po zložni planinski poti ter prečim zahodna pobočja Košutice do mejnega grebena, kjer me pozdravijo avstrijske krave, naše so ostale na planini. Pričnem se vzpenjati po vedno bolj razglednem grebenu. Ruševje je odstranjeno s poti in ko se vzpnem še na avstrijski strani po strmi grapi nazaj na greben, sem že na Ljubeljski Babi, kjer se vpišem v vpisno knjigo. Danes sem prvi.

Postanek na vetru, nato pa po jeklenici na predvrh in po nekaj časa izpostavljenem grebenu in ob še eni ohlapni jeklenici navzdol. Nižje ob ruševju dosežem Hajnževo sedlo. Kot ničkolikokrat danes tudi tu naredim kopico fotografij. Ko imam vetra dovolj, se po planinski potki odpravim proti planini. Srečujem prve obiskovalce gora, ki so spali malce dlje kot jaz. Raje ne vprašajte, kdaj sem zjutraj vstal. Kmalu se pokaže koča, do katere urno stopim in naročim latvico planinskega kislega mleka. Kako mi tekne in ne le meni. Pridite na kislo mleko in žganjce, ne bo vam žal.

Ura še ni odbila deset, ko stopam po kolovozu in še nekajkrat srečam pohodnike, preden sem pri avtomobilu, kjer se zopet preobujem in odpeljem proti domu.