14. januarja je bila v Mežici 2. tekma Slovenskega pokala v lednem plezanju.
Marholče extrem 2006
Kljub odjugi po novem letu in arktičnemu mrazu teden kasneje nismo padli v zimsko spanje kot medvedi. Prizadevni člani AO Mežica so poskrbeli za led in tekmovališče (hvala za toploto v kočici!), Andrej Pečjak se je trudil s smermi, Branč očitno že razmišlja v enkah in ničlah, saj je računalniško obdeloval podatke kar brez računalnika, tekmovalke so se ojunačile in prišle zmrzovat in se borit z ledom, tekmovalci pa so presenetili s številčno udeležbo in natreniranostjo.
Skratka dobre volje, mraza in borbenosti nam ni manjkalo.
Začelo se je že v petek… Andrej se je odpeljal na prizorišče in me vsake toliko časa poklical: prinesi mi rezervno baterijo za vrtalnik, pozabil sem »tape« in podobno, potem pa nadaljeval z »navodili« za plezanje in izdajanjem skrivnosti o smereh: pazi, led je krhek, glej da boš pazila na noge, smer za ženske bo lahka in podobne koristne informacije, ki sem jih seveda takoj delila s sotekmovalkami in so mi bile RES hvaležne. Aja, pa še vzpodbuden podatek, da mraza ne bo hudega, ker je slap na soncu…ja, če verjameš v smrkce.
No, v soboto zjutraj se je začelo zares in to s peklenskim mrazom in nadaljevalo z enakim mrazom ves dan in še zvečer. Priznam, slap je res na soncu in nekaj kratkih uric celo ni bilo tako zelo mrzlo. Greli pa so me tudi pečica v kočici, kuhano vino, čaj predvsem pa dobra volja in res prijateljsko vzdušje na tekmi.
Za začetek sem potegnila prvo štartno številko..res dobro, se preobula v ledeno mrzle čevlje in splezala tisto čisto lahko smerco do vrha. Prsti na nogah so se že začeli oglašati, pa so kmalu utihnili oz. otrpnili, ampak glasu mi niso vzeli. Z veseljem smo navijale druga za drugo in vse splezale do vrha. In Andrej nam je vsem petim dovolil napredovanje v finale…juhhuhu še bomo plezale.
Zdaj so bili na vrsti fantje, da pokažejo, kaj zmorejo. Smola je izbrala enega od favoritov Vilija Gučka, da otvori tekmo in s smolo je tudi predčasno zaključil svoje plezanje. Res škoda! Fantje so plezali odlično, občasno pa se je stalna spremljevalka Smola, odločila poseči v uvrstitve tekmovalcev in jih izločila iz nadaljnjega tekmovanja.
Kar 14 frajerjev je doseglo vrh ne tako zelo lahke smeri, ki jo je Andrej s takim trudom lepo rdeče zarobil.
Ure so kar minevale, baje se je malo ogrelo in že smo spet stale na startu ledene ledne plezalke. Kar trije VRHI in minimalne razlike v časih, pa še ekshibicijski nastop zmagovalke Valerije, ki je v zadnjem previsu naredila še dva vzgiba, preden se je, ob bučni podpori občinstva, odločila za cilj pozicijo dveh cepinov na modrem oprimku! Drugi čas je dosegla Sandra Voglar in pokazala, da je treba samo malo dobre volje in že plezaš kot grom tudi v ledu.
Čas je priganjal, zato smo se dekleta in žene zapodile še v nezačrtani del slapu in se pomerile v hitrostnem plezanju. Spet je šlo nekako za las ali sekunde, ampak Valerija se ni dala, na vsak način si je hotela priboriti še enega kralja Matjaža (prireditelji so nam namesto pokalov izročili mini kipce kralja Matjaža - res izvirno in pohvalno!).
Medtem je Andrej zaključil s popravki na finalni moški smeri in se pohvalil, da bo tekma kmalu zaključena, ker bodo tekmovalci na finalki »cepali kot muhe«. No, prav veliko muh nismo videli, finalisti so plezali, kot da je smer čisto lahka. Prav počasi nas je zagrinjal mrak in prvi tekmovalci so že prihajali iz izolacije s čelkami, da »te bolje vidim«. Prav vsi so pokazali izredno dobro plezanje in tehniko, nekatere je obiskala tudi gospa Smola (mdr. izvrstnega in hitrega Nika Šumnika tik pod vrhom), nekateri pa so izkoristili temo ali vsaj mrak in spremenili vrstni red ter uvrstitve. Primož pa je kot kaže mislil, da je na hitrostni tekmi in je kar tekel proti vrhu.
Zdaj pa še hitrostna za fante. Kar dva varovalca sta se pripravila za to naporno opravilo, fantje so dali na plano svoja specialna in malo manj specialna orodja oz. orožja za hitro plezanje, merilci časa so pripravili ure in začelo se je… hitro je bilo tokrat hitro prehitro in pokazalo se je, da je led lahko zahrbten in nepredvidljiv. Kar nekaj favoritov je »obviselo na štriku«, pa kaj, saj je bil še drugi tek, kjer so se lahko izkazali in izboljšali uvrstitve.
Vsi premraženi smo se po zaključenem tekmovanju odpeljali na podelitev in golaž v Mežico.
Pohvalila bi prizadevne organizatorje, postavljalca Andreja in vse, ki so nam omogočili prijetno druženje na ledu.
Pa kmalu nasvidenje na naslednji tekmi in leden pozdrav vsem!
Jasna Pečjak
P.S.:Članek je napisan pristransko, z očmi tekmovalke….
Sponzorji in donatorji:
Vertikala d.o.o., Zuba– Matjaž Zaluberšek s.p., Avtoservis Reflex, Tab d.d., Mežica M.P.I.Mežica, Mizarski servis Marko Anželak s.p., Climbersonly Uroš Perko, Ideja Kogelnik Aleš s.p., Šumah avto Šumah Miroslav s.p., Prislan ključavničarstvo, Gradbeništvo Stane, Bhs Avtomehanika Ovčjak, Gradbeništvo Kuštomaj, Trgovina Mojca šport, Midra d.o.o., Prodajalna David, Preša pub, Peca commerce, El-Kk d.o.o., Petrol Žerjav, Pekarna Rednak, Okrepčevalnica M, Kmečki turizem Kajžer, Gostilna Krebs, Gostišče Krivograd, Enduro, Infosys, Intertehna in posebna zahvala GRS postaji Prevalje!
Organizatorja: IKDM Perkmandlc in AK Mežica