Gorenjski muzej, Kranj: V četrtek odprtje razstave posvečene osvojitvi prvega osemtisočaka – Makalu
Razstava posvečena prvemu osvojenemu slovenskemu osemtisočaku. - Odprtje bo v četrtek, 8. decembra, ob 18. uri v prostorih Gorenjskega muzeja, Mestna hiša, Kranj.
MEJNIK SLOVENSKEGA ALPINIZMA
Letos mineva 30 let, odkar smo Slovenci osvojili prvi osemtisočak, 8475 m.
Po koncu druge svetovne vojne, ko sta Joža Čop in Pavla Jesih splezala osrednji triglavski steber, so v 50. letih slovenski alpinisti odhajali plezat v Dolomite, v Avstrijo in v Francijo. Kot želja in cilj se je posledično seveda pojavila Himalaja.
Zgodovina slovenskega himalajizma sega v leto 1960, ko se je 8-članska odprava namenila na Trisul. Cilj odprave ni bil vrh po smeri prvega pristopa, pač pa poiskati nov dostop z zahoda na severni greben ter vzpon na neosvojena vrhova Trisul II (7120 m) in Trisul III (6270 m). Za glavni vrh je zmanjkalo tako časa kot moči, a tudi doseženo je bilo za odpravo brez himalajskih izkušenj zavidljivo.
Z letom 1963 je bila pri Planinski zvezi Slovenije ustanovljena Komisija za odprave v tuja gorstva, ki je skrbela za izbiro ciljev, pripravo moštev in organizacijo odprav. Druga odprava leta 1965 si je za cilj izbrala Kangbačen (7903 m), vendar vrh ni bil osvojen, osvojili pa so stranskega Jalung Ri (7535 m).
Naslednja odprava je leta 1969 odšla na Anapurno II (7937 m), leta 1972 sledi Makalu (8463 m), ki ostane nedosežen, čez dve leti ponovijo odpravo na Kangbačen.
Aleš Kunaver je na sestanku na sedežu Planinske zveze 5. marca 1975 dejal: "Naši alpinisti so že leta 1972 v južni steni Makaluja našli prehod in prodrli pod sam vrh v višino skoraj 8200 metrov. Zato menimo, da je naš dolg dokončati začeto delo."
VI. jugoslovansko himalajsko odpravo Makalu 1975 so sestavljali: Janko Ažman, Stane Belak – Šrauf, Zoran Bešlin, Danilo Cedilnik – Den, Janez Dovžan, Boris Erjavec, Viktor Grošelj – Viki, Tomaž Jamnik – Mišo, Stane Klemenc, Ivan Kotnik – Ivč, Aleš Kunaver (vodja), Janez Lončar – Šodr, Marjan Manfreda – Marjon, dr. Damjan Meško (zdravnik), Bojan Pollak – Bojč, Milan Rebula – Bistri, Radovan Riedel (televizijski snemalec), Roman Robas – Romi, Jože Rožič – Joža, Dušan Srečnik – Zobi ter Jernej Zaplotnik - Nejc
Prvenstveni vzpon na Makalu po južni steni je pomenil dokončen stik slovenskega alpinizma s svetovnim alpinističnim vrhom. Makalu je peta najvišja gora na svetu, ki leži v delu Burunske Himalaje. Kar sedem članov odprave je stalo na vrhu, in sicer:
6. oktober – Stane Belak in Marjan Manfreda, ki je vrh dosegel brez uporabe dodatnega kisika, kar je bil edinstven uspeh v tedanjem alpinizmu, saj je bil prvi alpinist na svetu, ki mu je to uspelo. Cena, ki jo je plačal, je bila ogromna: zaradi omrzlin so mu amputirali prste na nogah,
8. oktober – Janko Ažman in Nejc Zaplotnik,
10. oktober – Viki Grošelj in Ivč Kotnik,
11. oktober – Janez Dovžan.
Po vrnitvi v domovino je predsednik republike na predlog PZS odlikoval VI. jugoslovansko alpinistično odpravo na Makalu z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Mednarodno planinsko združenje (UIAA) je omenjeni vzpon uvrstilo med tri najboljše svetovne alpinistične dosežke, saj je šlo po mnenju strokovnjakov za do tedaj najtežjo preplezano himalajsko steno.
Omenjena stena je bila le ena od sten, kjer se je razvijal slovenski alpinizem in s svojimi izrednimi uspehi krojil alpinistični svetovni vrh. Slovenski alpinisti so potrebovali 20 let, da je slovenska zastava zaplapolala na vseh 14 osemtisočakih.
1975 – Makalu (8475 m) – prvenstveni vzpon po južni steni
1977 – Gašerbrum I (8068 m) – prvenstveni vzpon po JZ grebenu
1979 – Everest (8848 m) – prvenstveni vzpon po Z grebenu
1984 – Manaslu (8156 m)
1986 – Broad Peak (8051 m)
1986 – Gašerbrum II (8035 m)
1987 – Daulaghiri (8167 m)
1988 – Čo Oju (8201 m) – prvenstvena, prva smer v S steni
1989 – Lotse (8516 m)
1989 – Šiša Pangma (8027 m) – JZ steber – prvenstvena smer, alpsko
1990 – Nanga Parbat (8126 m)
1991 – Kangčendzenga (8568 m) – prvenstvena smer po J grebenu, alpsko
1993 – K2 (8611 m)
1995 – Anapurna (8091 m)
Dokumentarna fotografska razstava na 58 barvnih fotografijah govori zgodbo ljudi, ki so vsak s svojim življenjem, energičnim zanosom in nečloveškimi napori postavili mejnik slovenskega alpinizma ter deželico na sončni strani Alp postavili ob bok razvitim državam s himalajsko tradicijo. In kot pravi legendarni Tone Škarja: "Vsa čast jim!"
Jelena Justin