Delo, Kult - Smilja Štravs: Generacija D - Pot je pomembnejša kot cilj. Spodbuja, da si na svojih planinskih poteh zapisujemo, kaj smo videli.
Novi prijatelji, zanimiva doživetja, predvsem pa lepi razgledi in vonj narave. Planinstvo ne pomeni samo naporne hoje, planinstvo so tudi vsi čudoviti trenutki, ki jih preživimo v gozdu, na travniku, ob potoku, ki ga prečimo.
Kolikokrat imate priložnost, da vidite močerada ali mravljišče s pravo, veliko kopico? Ste že videli gamsa, pa ne v živalskem vrtu, ampak v skalah nad sabo? Pa žabe in paglavce v planinskih mlakah ob poti na planino, kjer se poleti pasejo krave?
Včasih se zgodi, da med vzpenjanjem zagledaš srnjaka, zajca ali celo lisico in si presenečen, kako dolg in košat rep ima v resnici. Ali pa vidiš rdečo mušnico čisto od blizu in spoznaš, da je res krasotica, čisto tako kot piše v knjigah.
Kmalu zatem pa še ugotoviš, da je voda iz gozdnega potoka čisto drugačna kot tista, ki priteče iz pipe.
Dnevnik za mladega planinca in mlado planinko je program uvajanja v planinstvo. Planinska zveza želi z vsebinsko prenovo dnevnikov – program Mladi planinec pri PZ sicer obstaja že od leta 1969, Cici planinec pa od leta 1975 – predvsem poskrbeti, da bi bili osnovnega gorniškega usposabljanja deležni tudi tisti, ki morda niso člani planinskih društev, in bi se tako število nesreč v gorah zmanjšalo.
PZ spodbuja tudi zavedanje, da pri planinstvu ne gre zgolj za osvajanje ciljev oziroma vrhov, temveč je še bolj pomembno doživljanje narave in njenih lepot.
Novi dnevnik spodbuja celoletno aktivnost. Hoja v hribe oziroma izleti v naravo so zanimivi tudi pozimi in v slabem vremenu, takrat pač izbiramo nižje hribe in druge poti, svetuje Borut Peršolja, pobudnik prenove.
Dnevniki so namenjeni utrjevanju planinskega znanja, v njih je kup nasvetov, pa tudi utrinkov s poti in pobud. Za izlet v planine se je treba najprej primerno obleči: ker se v hribih lahko hitro ogreje in še bolj hitro shladi, v dnevniku svetujejo, da ni nikoli odveč, če imaš v nahrbtniku dodatno majico ali vetrovko, kapo, morda celo rokavice.
Preden greš v hribe, je vedno treba preveriti, kakšno bo vreme (nevihta v gorah ni zgolj neprijetna, temveč nevarna). Kadar gremo na izlet z večjo skupino, pa je treba dosledno upoštevati pravila skupine, denimo, da ne hodimo po svoje, prilagodimo korak in ne prehitevamo, še svetuje dnevnik.
Za planinca je pomembno, da zna prepoznati nevarnosti, kot so strmo pobočje, spolzka in mokra tla, močno sonce, padajoče kamenje..., in svoje vedenje prilagodi okoliščinam.
Planinec naj ima vedno s seboj tudi vrečko za smeti in naj svoje smeti odnese s seboj v dolino, kot je jasno zapisano tudi na tablah v večini planinskih postojank.
Dnevnik spodbuja, da si planinci na svojih poteh zapisujejo, kaj so videli, se naučili in doživeli. Priporoča tudi pisanje razglednic, na katerih strnemo svoja doživetja in jih delimo z bližnjimi.