Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 
Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1470 0

Mogočne stene Gradiške ture

Bohinjske novice: Člani Mladinskega odseka in otroci, ki obiskujejo planinsko šolo

4-2005, 3. junija 2005


Člani Mladinskega odseka in otroci, ki obiskujejo planinsko šolo

Mogočne stene Gradiške ture

Zadnjega aprila smo se člani Mladinskega odseka in otroci iz 8. razreda, ki obiskujejo planinsko šolo, odpravili na plezalno turo na Primorsko, točneje na Gradiško turo. Gradiška tura je skalnata vzpetina na zahodnem robu nanoške planote nad Vipavsko dolino. Nad vasjo Gradišče pri Vipavi tvorijo vznožne strmine Gradiške ture navpične stene iz čvrstega, gladkega apnenca. Domači alpinisti so poskrbeli za ljubitelje zavarovanih plezalnih poti in PD Vipava je nadelalo drzno in zelo zahtevno plezalno pot.

Zbrali smo se zgodaj zjutraj pred osnovno šolo v Bohinjski Bistrici. Muhasti april nam je grozil s črnimi oblaki, ki pa jih je z obzorja že preganjalo sonce. Po dveurni vožnji smo prispeli v majhno vasico Gradišče, kjer nas je pozdravilo kar vroče sonce in skoraj že poletje. Oprtali smo si nahrbtnike z vso potrebno plezalno opremo in se odpravili proti steni. Bližje smo bili steni, bolj mogočna je bila in potiho smo se spraševali, ali bomo zmogli. Pod steno smo si nadeli plezalne pasove, čelade in samovarovalne komplete. Za to smo porabili kar nekaj časa, potrebno pa je bilo tudi nekaj znanja. Pomagali so nam Andrej, Klemen in Mojca. Ko smo bili vsi pripravljeni, nam je Mojca dala še zadnja navodila o gibanju po zelo zahtevni poti, kjer je hoja olajšana s klini in jeklenicami, nato pa smo se podali v steno. Po prvih nerodnih prijemih in prestopih smo kmalu ugotovili, da je gibanje po takih poteh s pravilno opremo lahko popolnoma varno. Prva stena je bila kmalu preplezana. Sledil je kratek premor s slikanjem in okrepčilom, vmes pa smo občudovali čudovito, s soncem obsijano Vipavsko dolino. Toda vrh je bil še daleč in morali smo naprej. Zdaj nam je šlo že precej bolje. Kmalu sta nas dohitela dva planinca. Njuno hitrost in spretnost smo sicer občudovali, njuno neprimerno opremljenost pa vsi obsojali, saj razen kratke majice, hlač in manjšega nahrbtnika, nista imela nobene primerne opreme za tako turo. Vsi smo se strinjali, da prav taki planinci povzročajo članom GRS največ preglavic.

Plezalni del naše ture je bil po uri in pol zaključen, sledila je še ena ura hoje do vrha. Na vrhu smo bili poplačani s čudovitim razgledom, čakalo pa nas je še najlepše - malica. Kratek počitek, obvezno slikanje, podpis v planinsko knjigo in že smo se vračali v dolino. Tokrat po nekoliko lažji, nezahtevni poti. Sonce je ta čas res že močno pripekalo, tako da nas je ob prihodu v dolino že pošteno mučila žeja, ki pa smo jo pogasili z obilno porcijo sladoleda. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili domov utrujeni, vendar zadovoljni, saj smo vsi preživeli lep dan, ki so ga nekateri nadaljevali še zvečer na kresovanju.

Za MO Bernarda Markelj,
foto Mojca Odar
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1749

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.