Boris Štupar 08.11.2013 20:29 2035 0

Monte Pupera Valgrande (2513 m)

PD Ajdovščina - Gregor Vodopivec: Dela prost dan ter ugodna vremenska napoved za zadnji oktobrski dan, sta bila več kot odlična razloga za obisk gora.

Sredi noči krenemo na pot proti Tolmezzu, ter naprej do kraja Laggio di Cadore. Opremljeni le z opisom izbrane ture, bolj kot ne, po sreči najdemo izhodišče. Po makadamski gozdni cesti se v meglenem in mrzlem jutru pričnemo vzpenjati proti škrbini Forcella Cadin Alto. Kmalu nas smerokaz usmeri desno na gozdno stezo, ki se zložno vzpenja proti bivaku oz. bolje rečeno »hiši« Spagnolli. Ob krajšem počitku in razgledovanju se zavedamo, da nam bo vreme res naklonjeno, saj nas obdaja le še rahla meglica. Na škrbini F.C.A Ovest smo že nad njo in uživamo v prvih sončnih žarkih ter zares toplem jesenskem dnevu. Nekaj časa še sledimo slabo vidni stezi, nakar hojo zamenjamo za lažje plezanje po skrotju in grapah, prečkamo nekaj izpostavljenih polic, ter se po velikih ploščah vzpnemo na glavni greben. Skala na tem mestu je krušljiva, zato je potrebno nekaj previdnosti. Prečkamo še južna pobočja gore ter se po krušljivem žlebu povzpnemo na najvišjo točko vzpona.

Z zasluženo malico v rokah se veselo nastavljamo sončnim žarkom in uživamo v prekrasnih razgledih. Sledil je še previden sestop na sedlo, od koder se po zapuščeni lovski stezi podamo nazaj v meglo. Pri bivaku izčrpamo še zanje zaloge iz nahrbtnika ter začnemo sestopati proti izhodišču, kjer se po dobri uri hoje, udobno usedemo v avto in odpeljemo proti domu. Kot je zapisal M. Turk v poletni izdaji PV je Monte Pupera Valgrande zares »neznani dragulj Karnijcev«. Slike so v galeriji.
Hodili/plezali smo: Dominik Mikuž, Herman Slokar in Gregor Vodopivec

Gregor Vodopivec

08.11.2013