Janez Pikon: Pohod od Ajdovskega gradca do Mosta na Soči z obuditvijo prastare povezave Bohinja s Tolminsko. 
Na Most po ost: geslo železarske poti, ki letos prvič vodi od Ajdovskega gradca nad Bohinjsko Bistrico do Mosta na Soči. S pohodom se poizkuša ponovno obuditi prastaro povezavo med Bohinjem na Tolminsko. Že v starejši železni dobi je med časom od 4. do 8. stoletja bilo to področje celovit prostor posoške svetolucijske kulture, v kateri je imel Bohinj predvsem vlogo železarskega središča. Že več kot dve tisočletji in pol Bohinj in Tolminsko druži železo. Železnodobni prebivalci so namreč železovo rudo, ki so jo kopali na bogatih nahajališčih v celotnem Bohinju, pretalili v železove polizdelke v obliki oglatih palic. Te so nato tovorili čez prelaze, ki povezujejo Bohinj in Tolminsko, da so po dolgotrajni hoji prišli do Mosta na Soči (Sveta Lucija, Santa Lucia).
Tam je bilo tedaj središče železnodobne kulture, ki je po tem najdišču dobila poimenovanje kot svetolucijska in znotraj katere je sodil tudi Bohinj. V kovaških delavnicah so nato železove ingote prekovali v izdelke, predvsem železno orodje in orožje. Ena izmed delavnic, ki je delovala v železni dobi na območju današnjega Mosta na Soči, je bila odkrita tudi na prostoru krajevne osnovne šole. Tam je na mestu odkritja danes arheološka zbirka Tolminskega muzeja. V njej je na ogled delno rekonstruirana tri prostorna stavba z originalno ohranjenimi kamnitimi temelji in suho zidno škarpo. Arheološka zbirka je tudi cilj organiziranega pohoda Na Most po ost, ki poteka od Ajdovskega gradca pri Bohinjski Bistrici do Mosta na Soči v okviru »Dnevi pohodništva« s katerim želimo ponovno povezati območja Bohinja in Tolminske, ki imata dolgo in bogato skupno zgodovino.
Torej smo šli na železarsko pot: Začnemo na železniški postaji Bohinjska Bistrica (521 m) na grič zgodovinskega porekla Ajdovski gradec (582 m), odkoder nadaljujemo do vasi Nemški Rovt (674 m), mimo predela Strme (922 m), preko predela Na Rižcah (951 m), do planine Za Malim vrhom (1105 m), sledi prelaz na Primorsko in Vrh Bače (1273 m), do vasice Bača (770 m), zahodno na kmetijo Kacenpoh (744 m) in kmetijo Povdnar (800 m), na sedlo Kalarsko brdo (985 m), ter severno nad vasico Kal (817 m) in vasjo Stržišče (801 m), preko sedla Mrhék (875 m) pod vrhom Vidizek (977 m) in vzhodno pod vrhom Grive (893 m) v vasico Rut (676 m - 21,6 km, pogostitev Danica in Cveto Štendler), sledijo vasica Grant (735 m), Grantarska planina (924 m), Temljinska planina (980 m), Sedlo Škrbina (965 m), zahodno pod vrhom Kotel (1174 m) po pobočju Osoje (700 m), do vasice Temljine (518 m), in nižje v vas Knežo (229 m), ter dlje v vas Podmelec (283 m), sledi zaselek Hum (310 m) in Ljubinj (386 m), kjer se južno ob vasi vzpnemo na razgledni vrh Senica (658 m) in po 44,3 km prehojene poti s skoraj 2000 višinskimi metri na železniški postaji Most na Soči (181 m), zaključimo železarsko pot.
Janez Pikon