Žal sem bil nekaj časa odsoten in nisem takoj opazil spodnje pripombe, dodane 17.02.2007 ob 09:00, ki je zato preživela do tega pripisa že 99 ogledov.

Se res nikomur ni zdi čudno, da novica o helikopterskem reševanju v gorah ni bila objavljena v biltenu URSZR?

Angleški vodnik je z aglenškim klientom prišel plezat slap v Slovenijo brez sodelovanja slovenskih vodnikov?

Milan Čemažar

Druga: ni res, novica je bila objavljena – glej: "http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=8529" target="_blank">id=8529, kar pa večina mislim da ve, saj imamo (doslej) registriranih kar 1106 ogledov. Lahko preverite tudi na strani URSZR.

Po vprašaj pa postavljam tudi avtentičnost podpisa, imena in priimka.

Avtor se je registriral le malo pred objavo (17.02.07 08:53) in z netočnimi podatki: telefonska številka je bila izmišljena, klical sem zaman in – tudi na e-sporočilo se (še) ni oglasil.

Urednik

ID pisca = 307, popravljeno 17.02.07 ob 15:45

Urban... Bojim se, da so to lahko zgolj naše pobožne želje. Za "zmote" in zablode pri pisanju v časopisih v splošnem redkokdaj kdorkoli odgovarja. Še manj verjetno pa je, da bi odgovarjali zaradi zmotnega pisanja o "enih planincih". Zanje je itak vse isto: planinec, alpinist, GV, planinski vodnik, jamar, gornik, gorski reševalec ipd...

Kot prvo: temperature ok. 0 so idealne za plezanje v ledu.

Kot drugo: tudi če je Britanec padel na vstopu, je bilo to zanesljivo višje kot 1100 m

Kot tretje: "v nedeljo je bilo nič stopinj šele na 1600 metrih" ne pove, ali se to nanaša na severno stran Prisojnika. In tudi če se, ne vemo nič o tem, koliko je bila na višini padca.

In naprej: s svojo velemodro ugotovitvijo, da "razmere na relativno nizkih višinah za plezanje, zlasti v ledu, ki poka, zaradi toplega vremena neprimerne" novinar navaja bralce na to, da je v bližini na veliko pokalo (in letelo dol). Nič pa ne pove o tem, ali se je to v tem primeru tudi dejansko dogajalo.

Žal lahko samo ugotovimo, da se je lahkotnosti nepoznavalskega nakladanja, po kateri so doslej "slovele" Slovenske novice, pridružilo tudi Delo. Živelo rumeno!

Kodeks (http://www.razsodisce.org/razsodisce/kodeks_ns.php):

Novinarsko delo

1. Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Svoje napake - četudi nenamerne - mora priznati in popraviti.

2. Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo ***hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo***.

3. Ko novinar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, mora na to opozoriti.

...

..."

Posebej 2. točka bi v tem in številnih drugih primerih rešila težave.

Tomaž Branc, ne nalagaj in se čim prej iskreno opraviči vsem, ki si jih popljuval in upaj na njihovo milost.

Pravica do popravka - mislim, da se mora ZGVS odvzati na članek, ker je napisano nekaj krepkih in zelo slabonamernih pripomb, ki po mojem mnenju ne odražajo dejanskega stanja.

Gospod Klemen po mojem mnenju kar največ pozornosti posveča prav varnosti.

Kot je razvidno iz poročila GRS Kranjska Gora in člankov mojih stanovskih kolegov Tomaža Jakofčiča in Urbana Ažmana, sam nisem bil vpleten v nesrečo, ki se zgodila v Prisanku v nedeljo dne 11.02.2007.

Vsakomur se lahko zgodi nesreča, bolezen in še kaj, spomnimo se pred leti Šraufa in gdč. Brataničeve na Vršiču in še marsikoga. Nekateri pač dobijo honorar, drugi pa račune, tretji ničesar, le invalidnost ali smrt! Pisanje tistega g. Ranca je seveda bizarno!! Najbolj absurdno pri vsem skupaj je, da nekateri iz vseh nevarnosti kujejo lik nadčloveka (Beri alpinistično literaturo: podirajoči seraki, 200 km/h vetra, plazovi levo, desno, spredaj,zadaj, ni možnosti varovanja, mi (jaz) gremo pa naprej!!, sledi film, intervjuji, članki in še kaj, "bili so pripravljeni", ), drugi pa te ljudi opisujejo kot nerazsodne, ne upoštevajo poročil o vremenu, nimajo opreme, niso pripravljeni, amaterji, "Čehi", duševno strti, pod presijo sponzorjev, žensk, okolice in medijev in zmedeni ter podobno.

Skratka, očrnjenje g. Klemena Gričarja in njegovega ravnanja v tem novinarskem "zmazku" se mi zdi popolnoma deplasirano, take stvari se lahko zgodijo vsakomur! Seveda je pa smešno trditi, da če plačaš in se pustiš na turo voditi nekemu vodniku, to pomeni neko varnost in garancijo za vrnitev. Končno se mora vsak človek zanesti nase in upati v srečno usodo! Brez tega žal (ali na srečo) ne gre! Vsega oziroma večine stvari se pač ne da izraziti v EUR, veliko pa žal res!

Upali sem že, da bo z upokojitvijo dolgoletnega poročevalca Dela o gorskih nesrečah ta časopis za to področje zadolžil kakšnega "poznavalca", pa izgleda da imajo nekoga izposojenega iz Slovenskih novic, upam vsaj, da le začasno, dokler se temperature ne spustijo na primerno raven. Bo treba kar pohiteti, saj prihaja pomlad.

Zdaj se pa končno zedinimo, da gre za gospoda Tomaža Branca, ni Banc, Ranc niti kdo tretji! Seveda je vnaprej jasno, da so vsi postopki, ki jih navaja ga. Tina Horvat bistveno bolj zapleteni in sofisticirani kot vsaka pritožba na ustavno sodišče ali na naslov varuha človekovih pravic. Na Ustavnem sodišču ne zahtevajo niti takse (kolekov)! Novinarji že vedo, kje je potrebno postaviti ustrezni filter... da se človek žeprej obupa in se mu sploh ne da ukvarjati s tem. Kot da imajo prizadeti v izobilju časa in denarja, da se bodo pečali s temi zadevami!? "Bilo pa prošlo" si lahko mislijo, ker je vsakemu obilčajnemu smrtniku jasno, da nima prav veliko možosti prek medijev enakopravno polemizrati z novinarji! Tega se še zlasti zavedajo novinarji, zato jih relevantnost njihovega pisanja niti pretirano ne zanima, saj gre za zadeve, ki so z njihovega stališča zelo kratkega veka, kaj pa s tem povzročijo prizatetim, jih seveda ne zanima! Dobro je o tem povedal g. T. Česen, "...smrdiš pač še potem ...". Tisto novinarsko častno razsodišče je pa tako ali tako ena smešnica! Rabijo ga zase,da se hvalijo, kako sistem deluje, mimo gre pa na stotine drugih zadev. Tja naj bi bil prijavljen bojda še urednk tele spletne strani, zaradi žalitve gorskih kolesarjev! Skratka: so stvari, ki nekako niso popravljive in ne bi bilo napak, če bi novičarji že sproti, pri poročanju, ravnali korektno. Če pač ne ve, naj ne zapiše! Pri pisanju je takšnen dilentatizem možen in nima hujših posledic, pri nesrečah je pa vse skupaj malo bolj zapleteno! Novinarji imajo to srečo, da njihovo ravnanje v nobenem primeru ne more biti kakor koli usodno. Še tako napako lahko storijo, največja možna posledica bo kak popravek ali sestanek njihovega častnega razsodišča, mogoče še kakšna tožba, kar je pa že stvar marketinga. Res udobno in atraktivno, hvaležno in skrajno neusodno! Lep in zanimiv poklic! Vprašajte g. Branca, pa vam bo povedal, sam od sebe se tako ali tako ne bo javil! Morda so mu "strokovnjaki" svetovali, da to ne bi bilo profesionalno?

Škoda, da ne dobimo še replike samega novinarja. Dvomim, da mu ne bi nihče prišepnil za dvignjen prah na tem forumu.

Zanima me predvsem: ali je članek napisal zgolj na podlagi skopih informacij in domišljije iz svojega zelnika, ali pa je dobil podatke od nekega "dobronamernega" informatorja. (Tega sem se spomnil zaradi omembe Toma Česna).

Kr neki!

Tomaž Branc, ne morem verjet, kakšen cinizem in potvarjanje se greste... Namesto da bi se opravičili, poskušate relativizirati laž, ki ste jo napisali. Vi lahko sedaj obračate besede in se prav pritlehno izvijate iz sranja, ki ste ga naredili Klemnu Gričarju in slovenskim gorskim vodnikom, ampak dejstvo je, da vsi povprečni državljani, ki preberero vaš članek, to razumejo, kot da je bil poškodovani Anglež na komercialni turi pod vodstvom Klemna, ki ga je v svojem pohlepu peljal na neprimerno turo v neprimerih razmerah.

Prav tako pa pišete neumnosti o presoji primernosti in pogojev plezanja, za kar več kot očitno niste usposobljeni.

Torej? Klemna ste sežgali na grmadi. In ker je zgorel, je dokazal da ni čarovnica? In kaj zdaj?

Vredno civilne tožbe oz. vsaj častnega razsodišča.

Tomaž, sam delam v primerljivem poklicu, v žepu pa imam diplomo FDVja, tako da niti ne poskušajte s sklicevanjem na kake profesionalne finte.

Kaj takega pa že dolgo ne....

Citiram g. Pavliča:

"Pisanje tistega g. Ranca je seveda bizarno!! "

V konkretnem primeru mi deluje pisanje g. Branca (ne Ranca!!) povsem realno, zelo korektno in nepristransko. Z bizarnim pa bi res lahko opisal vaš odziv. G. Gričarja sicer cenim, tudi meni je že pomagal (mimogrede, in seveda brez plačila), obenem pa moramo vedeti, da so se v podobnih pogojih, pri temperaturah nad ničlo ali premalo pod njo, že dogajale hude nesreče pri plezanju v ledu.

Ni že kar vsako omenjanje gorskih vodnikov, gorskih reševalcev ... blatenje njih. So vseeno samo ljudje.

Tomaž Tišler:

"Edo, Filip,karkoli že si, tudi če si nadeneš novo ime, še ne postaneš strokovnjak za ledno plezanje ali plezanje nasploh. Upam, da se boš tudi ti opravičil Klemnu Gričarju."

Lepo pozdravljen, moj bivši inštruktor!

Ni ravno tako hudo, da bi si moral nadevati novo ime. G. Gričarju se opravičujem - če pri vsej zadevi ni imel absolutno nič zraven. V bodoče se bom tudi poskusil vzdržati komentarjev o zadevah, za katere so pristojni samo poštempljani. Je pa to zimo v neprimernih pogojih za ledno plezanje na nekega (nemškega?) plezalca padlo precej ton ledu, in je pred leti v ravno takih pogojih poškodbam podlegel Marko Čar, še ga vidim na mrtvaškem odru. Morda so imeli Angleži še srečo.

Lep pozdrav od tvojega bivšega malinovca, naj bo varno tvoje delovanje v gorah še naprej!

Spoštovani,

O gorski nesreči, ki se je zgodila pri plezanju ti. »Desnega« zaledenelega slapu pod Prisojnikom ter zahtevala reševanje ponesrečenega s pomočjo helikopterja po odločitvi vodje GRS iz Kranjske gore so v Delu nekorektno in nepreverjeno obvestili javnost. Novinar Tomaž Branc se v članku z dne 14.02.2007 na straneh kronike poslužuje lažne, nestrokovne in subjektivne analize dogodka, ki se je končala s fizično poškodbo angleškega gornika pod vodstvom angleškega gorskega vodnika z UIAGM licenco. Gorski vodnik Klemen Gričar, ki je v članku omenjen, ni bil udeležen v nesreči, s piscem spornega članka pa v zvezi z dogodkom nista imela nobenega stika. Nepreverjen in tendeciozen način obveščanja ne služi niti novinarski niti gorniški kulturi in škodi ugledu obeh.

Združenje gorskih vodnikov Slovenije zahteva, da se v zvezi z omenjenim dogodkom javnost obvesti brez lažnega podtikanja. Pričakujemo, da obveščanje javnosti v prihodnosti ne bo temeljilo na subjektivnem in nestrokovnem ocenjevanju poklica gorskega vodnika.

V imenu Združenja gorskih vodnikov Slovenije

Upam, da boste vsi vpleteni v to očitno lažnivo novinarsko poročanje, tako Klemen kot tudi ZGVS, prav tako pa tudi vsi, ki se oglašate tukaj, z vsemi topovi začeli obstreljevati časopis, kjer je bil prispevek objavljen.

Uveljavite pravico do popravka in zasujte uredništvo Pisem bralcev, saj si bodo samo tako bralke in bralci Dela ustvarili pravo sliko dogajanja, Klemnu in GV pa bo vrnjen ugled.

Samo jamranje nad rumenim tiskom in škodoželjnimi ali morda nevednimi novinarji na teh straneh (Gore in ljudje) ne bo dovolj. Podobno neresnično pisanje se da preprečiti samo z reagiranjem na objavljene laži in to z argumenti. In Klemen jih seveda ima.

Lep pozdrav

Kdaj in kako se pritožiti na Novinarsko častno razsodišče ?

(v nadaljevanju NČR)

Če se želite pritožiti zaradi novinarskega izdelka, ki po vašem mnenju krši določila kodeksa novinarske etike (kodeks je dostopen na internetni strani Društva novinarjev Slovenije - na naslovu: http://www.razsodisce.org) je običajno najbolje o tem najprej pisno obvestiti novinarja, avtorja članka (radijske ali tv oddaje ipd.) in urednika oz. odgovornega urednika medija, v katerem je bil ta izdelek objavljen.

To je običajno najhitrejši način, če hočete doseči popravek ali opravičilo za netočnosti ali nekorektnost. Če se novinar in/ali urednik ne odzove(ta) na vaše opozorilo, če vam odziv ne ugaja ali če menite, da pritožba mediju ni smiselna, nam pišite, takoj ko je mogoče.

Kako napisati pritožbo, kam jo poslati?

Najprej velja dobro prebrati Kodeks novinarjev Slovenije in ugotoviti, kateri člen bi naj novinar kršil. V kratkem pisnem zapisu pojasnite, kje in kdaj je bil izdelek objavljen in predstavite, kateri člen kodeksa novinarske etike je bil kršen in s čim.

Vlogi priložite kopijo spornega novinarskega zapisa, tonskega ali slikovnega posnetka.

Če menite, da je potrebno, vlogi priložite tudi kopije drugih pomembnih dokumentov, ki bi častnemu razsodišču lahko olajšali razumevanje in presojo pritožbe oz. ravnanja novinarja.

Vlogo pošljite na naslov: Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, Wolfova 8, 1000 Ljubljana.

Pritožbo lahko pošljete tudi na e-naslov pisarna@novinar.com vendar boste morali dokumentacijo, ki dopolnjuje vlogo, poslati tudi na papirju.

Pritožbo morate vložiti najkasneje 45 dni po objavi oz. dogodku, za katerega kot pritožitelj ocenjujete, da sodi med primere kršitev poklicnih in etičnih meril novinarskega dela.

Kaj se zgodi po tem?

NČR si bo prizadevalo vašo vlogo rešiti kolikor bo mogoče hitro in učinkovito. Vendar pa mora najprej ugotoviti, ali je za pritožbo pristojno in če je pritožba utemeljena in celovita, če torej vsebuje vse elemente, potrebne za razsojanje.

NČR zato najprej pregleda, ali primer lahko obravnava ali ne (pristojnost). Če se pritožba nanaša na področja, ki niso v pristojnosti častnega razsodišča (denimo oglaševanje, sum o kaznivem dejanju ipd.), vas bomo o tem obvestili in napotili na druge ustrezne organe.

Če vloga ni popolna, vas bomo zaprosili za dopolnitev vloge. Če pritožitelj vloge ne dopolni v skladu s pravilnikom o delu NČR in Kodeksom novinarjev RS, NČR vloge ne bo obravnavalo.

Če je zaradi ravnanja, ki je predmet presoje razsodišča, sprožen sodni spor (tožba), NČR presojanje ustavi, dokler ni znan rezultat pravosodne presoje.

Postopek pred častnim razsodiščem

Vloge, ki so vložene pravilno in za katere častno razsodišče domneva, da so utemeljene:

1/ o pritožbi obvestimo novinarja in ga zaprosimo, naj na pritožbo odgovori in pojasni svoje ravnanje;

2/ v nadaljevanju postopka je mogoče, da bomo tudi vas prosili za dodatne informacije;

3/ če se NČR odloči za javno obravnavo primera (pogovor z avtorjem članka, oddaje ipd.), pa tudi za sodelovanje na seji oz. obravnavi Novinarskega častnega razsodišča.

4/ Po razpravi ali po javni obravnavi NČR ugotovi, da novinar je ali ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Z razsodbo in utemeljitvijo razsodišče seznani novinarja, pristojnega urednika in odgovornega urednika medija ter pritožnika;

5/ razsodba bo objavljena v publikacijah društva in sindikata novinarjev ter na spletnih straneh. Razsodbo prejmejo tudi medijske hiše, s pozivom, naj jo objavijo. Praksa kaže, da medijske hiše razsodbe objavljajo.

Druge možnosti:

pravočasno opravičilo, posebna izjava, poravnava

NČR lahko ugotovi, da sta se novinar in/ali medijska hiša na napako, ki jo je zagrešil novinar, odzvala pravočasno in na ustrezen način.

Mogoče je, da NČR postopka ne more nadaljevati tudi zaradi drugih razlogov. V tem primeru o razpletu obvesti pritožnika in novinarja, takšno svojo odločitev pa prav tako objavi v publikacijah društva in na spletnih straneh.

V zvezi s primeri, ki jih razsodišče obravnava, lahko razsodišče sprejme tudi posebno izjavo, da bi medijskim hišam in novinarjem ob teh ponudilo trajnejša merila in postopke za zagotovitev spoštovanje poklicnih standardov novinarskega dela.

NČR lahko predlaga tudi poravnavo, da bi prizadeti sklenil dogovor z medijsko hišo ali novinarjem, denimo da bi pritožbo razrešili s popravkom ali objavo pisma prizadetega. Po veljavni zakonodaji pravico državljanov do popravka in odgovora varuje sodišče. Vendar pa NČR poravnavo lahko priporoči. Če pritožnik in medijska hiša dosežeta dogovor, NČR postopek presojanja ustavi.

Povzetek: kaj naj vsebuje pritožba častnemu razsodišču?

Pomembno je, da se odzovete čimprej, najkasneje 45 dni po objavi prispevka!

1. NČR pošljite kopijo celotnega spornega novinarskega prispevka, z natančnimi podatki o tem, kdaj in kje je bil objavljen.

2. Pritožba naj vsebuje kratko pojasnilo, kateri členi kodeksa bi naj bili kršeni in s čim.

3. Pritožbi priložite še drugo dokumentacijo, za katero kot pritožnik menite, da bi lahko dodatno osvetlila primer in razsodišču olajšala presojanje.

4. Pritožbe ne pozabite opremiti s svojim imenom, naslovom ter telefonsko številko. Le tako vas bo častno razsodišče lahko obveščalo o postopku, zaprosilo za morebitne dodatne potrebne informacije ter vas seznanilo s svojim delom in razsodbo.

www.razsodisce.org

Mitja Pelc je napisal:

»Tudi je realno, zelo korektno in nepristransko! Edina napaka, ki pa je seveda kapitalna in neopravičljiva, je omemba vodnika Klemena Gričarja in njegove "krivde" v zvezi z nesrečo. G. Banc naj v članku ime Klemena Gričarja zamenja z imenom angleškega gorskega vodnika in bo članek povsem korekten. Če bi bilo že od začetka tako, sem prepričan, da te polemike sploh ne bi bilo!«

Žal je bil članek ŽE!!! objavljen in to z napačnim polnim imenom »krivca«. Kako naj bi se imena menjala brez moralne škode?

Poleg tega pa se normalnemu človeku napačno v Brančevem pisanju zdi tudi vrednotenje razmer za plezanje. To je tako, kot da bi obsojali vse po vrsti, ki se vozimo z avtomobili po cestah, na katerih se dogajajo nesreče. Ali da bi bili še večji krivci v dežju ali snegu, ko so prometne nesreče še bolj pogoste …

Ker sem vodnik z mednarodno licenco in ker sem zadnja dva dneva preživel s taistimi angleškimi klienti oz gosti (tudi poškodovanim), Klemnom in angleškim gorskim vodnikom ter ob tem izvedel resnično plat dogodka, mi je ob Brancovem pisanju dvignilo pokrov.

Zdi se mi nujno omeniti dejstva, čeprav so bila nekatera že omenjena v pisanjih predhodnikov.

Gospod Branc se je spustil v vlogo sodnika nesrečnega dogodka. Da bi si to kot novinar lahko dovolil bi moral biti ekspert ali vsaj dober poznavalec tematike o kateri je pisal. Iz pisanja je razvidno, da je stvari izvedel od kvazi strokovnjakada in da sam o stvareh nima pojma.

Razmere za plezanje v ledu so bile slabe a ne tako, da ne bi mogle naveze preplezati nekaj raztežajev ledu. Na angleškega gosta je padel kos ledu, ki se je med plezanjem odlomil angleškemu gorskemu vodniku. To se mnogo pogosteje dogaja pri nižjih, po Brancu varnejših, temperaturah. Gorski vodnik je stojišče za svojega gosta v Desnem slapu pripravil daleč desno od vpadnice plezanja, odlomljeni kos ledu se je nesrečno odbil od ledenega stebra v gostovo koleno. Nesreča v pravem pomenu besede. S strani gorskega vodnika je bilo vse opravljeno tako kot je treba.

Vprašanje je zakaj se je pisec tako lotil gorskih vodnikov. Zakaj se ne loti številnih nesreč, ki so se zgodile planincem brez prisotnosti gorskih vodnikov. Nihče, poudarjam nihče (pa naj se sliši še tako prevzetno), ne ve o varnem gibanju v gorah več kot UIAGM gorski vodnik. Kvaliteta gorskega vodnika (oz razlika z ostalimi vodniki na komercialnem trgu) se ne bo pokazala na sprehodu po Blegošu temveč pri sestopu z Mont Blanca ali Matterhorna v slabem vremenu, blodnjaku ledeniških razpok ali »zgolj« drseči Frelihovi prečnici v Triglavu. Kdorkoli je to razliko izkusil, bo na to, upam si trditi, prikimal in bo vedno hotel, da ima njegov vodnik pravo značko na prsih, četudi bo za to odštel nekaj eurov več. Toliko še na temo gorski vodnik – večja varnost.

Tomaž Branc ima srečo. Če bi bil Klemen Gričar milijonar, politik ali medijska oseba, bi ga iztožil, da bi se mu zvrtelo v glavi. Tako pa je, naj bom malo patetičen, le gorski vodnik, rokodelec, ki si kruh služi v lastnem potu in nima za tovrstne igre niti denarja niti časa.

Srečno!

Zelo zanimivo pojasnilo (opravičilo).

Sedaj niste krivi samo vi g.Klemn Gričar, ki kot razumem sploh niste bili prisoten. Krivi ste vsi gorski vodniki, ki ste se nahajali v bližnji in daljni okolici. Hm, mogoče pa bi se tej klapi krivih vodnikov našel še kakšen, ki je bil tedaj doma.

Prav zanima me, kako in ali se bo g.Tomaž Branc ter Delo opravičili g.Klemnu Gričarju.

»Po meni znanih podatkih so pod Vršičem plezali Angleži in slovenski gorski vodniki, med njimi tudi Klemen Gričar. Jaz nisem nikjer napisal, da je on povzročil nesrečo niti da je pri nesreči pomagal reševati. Zapisal sem samo, da so bili skupaj v družbi, in če to neposredno oz. posredno ne drži, se vsekakor opravičujem. Ostaja pa dejstvo, da se je nesreča pripetila, pripetila pa se je (tudi) zaradi ignoriranja dejavnika varnosti. Gorski vodniki, ki so bili pod Vršičem prisotni, bi glede na to, da naj bi poosebljali gorniško etiko, znanje in varnost, vsekakor videti in vedeti, da zaradi varnosti razmere prav gotovo niso bile primerne za komercialno plezanje za denar. Za to gre, ne pa za nesrečo, ki je bila le posledica in ki se lahko marsikomu zgodi.

Primer, za katerega sem izvedel te prek spletne strani, sem v prvi vrsti objavil tudi zaradi dejstva, da je nekdo želel stvar čim bolj zamolčati. Če bi se kaj podobnega zgodilo komu drugemu (recimo "neposvečenim" obiskovalcem gora), bi bil primer že v Novicah na dveh straneh, govoril pa bi o "nespametnih", "neizkušenih", "slabo opremljenih" ljudeh, ki da niso imeli tam kaj iskati. V tem primeru pa le mini novička brez dodatnih pojasnil. Zato me veseli, da bo resnica počasi v celoti pricurljala na dan.

"V konkretnem primeru mi deluje pisanje g. Branca (ne Ranca!!) povsem realno, zelo korektno in nepristransko. Z bizarnim pa bi res lahko opisal vaš odziv. G. Gričarja sicer cenim, tudi meni je že pomagal (mimogrede, in seveda brez plačila), obenem pa moramo vedeti, da so se v podobnih pogojih, pri temperaturah nad ničlo ali premalo pod njo, že dogajale hude nesreče pri plezanju v ledu.

Ni že kar vsako omenjanje gorskih vodnikov, gorskih reševalcev ... blatenje njih. So vseeno samo ljudje."

Je zapisal Filip Vidmar.

Edo, Filip,karkoli že si, tudi če si nadeneš novo ime, še ne postaneš strokovnjak za ledno plezanje ali plezanje nasploh. Upam, da se boš tudi ti opravičil Klemnu Gričarju. Boš moral pa še kar precej preplezati, preden boš lahko ocenjeval tuje odločitve in to javno objavljal. Tako pa si se hočeš nočeš znašel v istem košu z nesrečnim novinarjem.

Lp od tvojega bivšega inštruktorja.

Spoštovanemu kolegi, ki je honorarno zaposlen v istem podjetju, ki izdaja tudi dnevnik Novice (z največjo naklado in branostjo v Sloveniji), želim čimveč uspeha pri odkrivanju resnice in "resnice", hkrati pa priporočam, da se izgoiba navajanja najbolj branega dnevnika v Sloveniji, ki s svojo prodajo med drugim zagotavlja tudi njegov honorar, kot nekaj negativnega in gorniški javnosti neprijaznega. Zadnjih nekaj let sva z danes upokojenim kolegom postavila mrežo medsebojnih odnosov med vsemi vpletenimi v dogajanja v gorah in poročevalci. Če sam tega ne zmore, naj potem ne išče izgovorov v Novicah. Napake se dogajajo in ni je slajše napake, kot takrat, ko se opravičiš, še bolj pa, ko najdeš pravo resnico, pa četudi ti je ta osebno neprijetna.

S spoštovanjem!

Protestiram!

Proti nepreverjenim informacijam objavljenih v časopisu Delo. To je zavajanje javnosti, ki meče slabo luč na delo gorskih vodnikov. To je metoda, ki jo je dobro opisal že Tomo Česen, dejal je nekako takole: Najprej te polijejo z gnojnico, nato pa obrišejo in upajo, da boš vsaj malo smrdel.

Naj navedem nekaj dejstev:

Britanski soplezalec - k sreči ni bil hudo poškodovan in je k sreči po pregledu najel taksi ter se odpeljal v Kranjsko Goro.

Še bolj bizarno je pa to, da gorski vodnik z mednarodno licenco Klemen Gričar ni bil posredno še manj pa neposredno udeležen pri nesreči in niti ne pri reševanju ponesrečenca.

V času nesreče Klemen Gričar GV z mednarodno licenco niti vizuelno ni bil v družbi s ponesrečenim.

Upam, da bo za laži objavljenimi v časopisu in na spletu nekdo odgovarjal.