Helena Plahuta 23.08.2013 20:29 1937 0

Na Rinkah - 22.08.13

Silvo Baznik: Pri Žagani peči izstopim iz avtomobila, obujem planinske čevlje, oprtam nahrbtnik in prižgem čelno svetilko.

Še je noč, ko stopam po gozdni cesti v Konec, kjer poiščem stezico, ki se vzpenja skozi gozd.

Ko stopim iz gozda, me stezica popelje na travnato pobočje. Ugasnem svetilko in nadaljujem z vzpenjanjem pod ostenje Kogla. Pot postane strma in zahtevna. Potrebno se je vzpeti a s pomočjo klinov in jeklenice gre hitro naprej. Včasih smo prosto plezali Gamsov skret nekoliko višje kot sedaj. Sedanja varianta pa je bistveno lažja. Tiho stopam pod Sleme, kjer se usmerim desno na melišče in trate pod Velikim grebenom. Preseneti me žvižg divje koze. Uzrem trop gamsov, ki se pasejo na strmen travnatem in skalnem pobočju grebena. Ustavim se, pripravim fotoaparat in slikam. Velika optična povečava in tresoče roke, kaj bi dal za stativo. Naredim kopico posnetkov in upam, da bo nekaj dobrih.

Po nekajminutnem postanku nadaljujem na pode pod Skuto. Še nekajkrat je potrebno poprijeti za skalo in se potegniti navzgor in sem na podih. Spotoma fotografiram gorsko cvetje, nebo nad menoj je v meglicah in s fotografiranjem gora danes ne bo veliko sreče. Za trenutek se razkadi meglica in uzrem Koroško Rinko. Hitro fotografiram, ker naslednji trenutek beli pajčolan prekrije goro.

Stopim pod pobočje Kranjske Rinke. Držim se levo nad vrtačo pod Rinkami in se nato strmo vzpnem na goro. Kmalu za menoj pride planinec, ki dela 24-urno prečenje Kamniških gora. Zapustim vrh Kranjske Rinke in se po grebenu povzpnem na Koroško Rinko. Pot nadlajujem navzdol in nato se povzpnem še na Štajersko Rinko. Čeprav ni pravega razgleda, je vredno truda. Spustim se v škrbino in povzpnem še na Malo Rinko.

Iz daljave slišim glasove planincev na Turski gori in na grebenu Skute, a vidim jih ne. Veter podi meglice. Ustavim se v upanju, da bom ugledal vrhove Rink. Čakam in čakam, da dočakam beli pajčolan, ki me ogrne. Žal jasnega neba danes ne bom videl. Po skalnatih hrbtih stopim do bivaka pod Skuto, se zadnjič ozrem proti goram nad menoj in se spustim na melišča Žmavčarjev. Hitro gre navzdol, nato pa počasi stopam pod ostenja Velikega grebena. Lepa stezica me popelje v gozd in nižje pridem v Konec. Še zadnjič fotografiram in stopim na gozdno cesto, ki me pripelje do avta.