Slovenske novice - Boštjan Fon: Pohodnic še nismo izžrebali, spremljevalci tudi letos člani gorske reševalne zveze.
LJUBLJANA – Radovednost je zanesljivo hujša od ošpic ali katere druge nalezljive bolezni in poleg sto in enega drobnega vprašanja, ki so vsakoletna ob objavi kuponov in romajo po telefonih ali elektronski pošti v naše uredništvo, dekleta zanima, kdo jih bo spremljal na poti do vrha najvišje slovenske gore. Res, kdo so tisti fantje, polni potrpežljivosti, oplemeniteni z vedrim optimizmom ter z nasmehi pod živo obarvanimi čeladami? Možje, ki odženejo še tako trdovratni strah pred goro, so prav vsi člani Gorske reševalne zveze Slovenije, organizacije, ki je nastala pred sto in enim letom in trenutno v samostojni zvezi združuje okoli 900 članov, sedanjih in nekdanjih gorskih reševalcev. Vsakič, pa naj bodo razmere še tako nemogoče, gredo ti fantje in dekleta, v sestavi imajo tudi štiri desetine njih, na pomoč sočloveku. Kadar je najhuje, kronisti vseh možnih medijev vemo, da bomo pisali besede o njih in njihovem delu, vrednem vsega spoštovanja in priznanja.
Nas enajst, njih pa sto...
Na Triglav so v preteklosti do danes kazali pot samo slovenski fantje, le nekega dne se je mednje prismukal čisto pravi Dalmatinec in ostal v družbi takratnih vodnikov štiri leta. Dvajsetletni perspektivni alpinist Stipe Božić je po telefonu v Split prejel sporočilo, da lahko pelje sto žensk na Triglav: »Nas bi bilo vsega skupaj enajst, njih pa sto..., mi je šlo skozi glavo. Vprašal sem se, ali so tile moji kolegi Slovenci pri sebi,« se zasmeji ob spominih na sledi, ki jih je pustil v štirih generacijah naših pohodnic vedri Stipe, danes član Hrvatske gorske službe spašavanja, postaje Split. Na Triglavu je bil večkrat, prvič z devetnajstimi leti, nato pa je med drugimi preplezal triglavske smeri kot Skalaška, Nemška, Kovinarska in Bavarska.
»Marjon, Klemenc, Brojan, Košir, Govekar, Zupanc, Keršič, Tonač, Robas, Trink in jaz in sto žensk. Novinar Marjan Raztresen mi je predlagal, naj bom spremljevalec tega pohoda. Se mi je zdelo čudno, posebno prvo leto, potem sem se navadil.« Namuzne se in nasmehne: »Mislim, da so celo trije moji kolegi vodniki v tistem času našli žene med pohodnicami. Vodili smo jih na eni vrvi, hkrati so se oprijemale žičnih ograj. Da bi govorili o čeladah, ni bilo govora, niti pasov ni bilo, vse je bilo precej drugače kot danes.«
Ženskam se je zdelo nenavadno, da jih na Triglav vodi Dalmatinec: »Vendar so takrat Slovenke že vedele, kdo je z njimi. Bil sem član odprave, ki je osvojila Mount Everest, leto zatem sem jih pa vodil na takrat najvišji vrh Jugoslavije, tako da se je med nami hitro spletlo v gorah tako potrebno zaupanje. Pohodi, pravzaprav vsi štirje, na katerih sem vodil pohodnice, so bili enkratni, neponovljivi in menim, da je tako tudi danes. Že za tisti čas je bil to pravi holivud, kaj šele danes, ko je moč sporočanja v medije naravnost s terena mogoča prav z vsakega koraka.«
Božić pravi, da morajo tak pohod vedno spremljati najboljši: »Pri časopisni hiši Delo so se tega zavedali že na začetku in tako je ostalo do danes. Ob pohodnicah so fantje iz Gorske reševalne zveze Slovenije, večino jih poznam in so vrhunski posamezniki, ko so skupaj, pa sem prepričan, da jih nobena stvar ne spravi iz tira, naj bo še tako zakomplicirano.«
Božiću smo vrgli izziv in ga povprašali, ali bi se podal s pohodnicami še enkrat na pot. Dalmatinskega šarma poln gospod v najboljših letih je malo pomolčal, potem pa pošteno povedal: »Hmm... Če bi jih lahko spet peljal... Žena bi mi zavila vrat, če bi ji to predlagal, hahahaha! Takrat sem bil samski, danes pa ne več. In moja žena je prava Dalmatinka, zato ne vem, kako bi ji tako idejo lahko pojasnil. Saj veste... so Dalmatinke srčne, ljubeznive in strastne, samo včasih jim kaj težko dopoveš, hehehe...«
Do četrtega avgusta!
Bi se rade z drugimi gornicami v četrtek, 11. septembra 2014, zbrale na Rudnem polju na Pokljuki, v objektu EVOJO, kjer bo prva prenočitev, se prej spoznale s spremljevalci in organizatorji pohoda ob strokovnem predavanju o varni hoji v gore, naslednja dva dneva pa se sprehajale, se vzpenjale in malo plezale po Julijskih Alpah? Vrhunec gorniške izkušnje s Slovenskimi novicami bo vzpon v petek, 12. septembra 2014, na najvišjo točko Slovenije, v seveda primernih vremenskih in gorniških razmerah. Po prenočevanju v triglavskem domu Planika bo v soboto, 13. septembra 2014, sledila vrnitev po isti poti. Če želite biti z nami na vrhu očakov kranjskih siv'ga poglavarja, natančno izpolnite eno ali več od petih objavljenih prijavnic in jih, nalepljene izključno na poštno dopisnico, najpozneje do ponedeljka, 4. avgusta 2014, pošljite na naslov: Slovenske novice, Dunajska 5, 1509 Ljubljana. Sprejemamo tudi elektronske prijave na spletnem naslovu www.slovenskenovice.si. Stroški organizacije, zavarovanja in celotne oskrbe za vsako izžrebano udeleženko niso visoki, ker bodo tako kot vedno polovico oziroma okroglega stotaka primaknile Slovenske novice.