Delo - Blaž Račič: Že čez dve leti bi lahko smučali na novem smučišču nad Bohinjsko Bistrico, pogumno napoveduje Boštjan Čokl, direktor družbe MPM Engineering, ki načrtuje gradnjo novega smučišča v Sloveniji. Z novim gondolskim sistemom bi Bohinjsko Bistrico povezali z vrhom Možič.
Tako bi na 30 hektarih površin uredili od 25 do 30 kilometrov novih prog. Skupaj z bližnjima Koblo in Soriško planino bi dobili največje slovensko smučišče s približno 47 kilometri prog. Boštjan Čokl pravi, da je partnerja za 25 do 30 milijonov evrov vredno investicijo našel v italijanskem smučarskem središču Kronplatz in pri izdelovalcu žičnic Leitner. Skrbi pa ga, da bodo državni mlini pri umeščanju smučišča v prostor mleli prepočasi in da načrta ne bi mogli uresničiti v načrtovanem roku.
Boštjan Čokl si je med Bohinjci z uresničitvijo načrtov (vodni park in hotel Park v središču Bohinjske Bistrice) ustvaril velik ugled, zato ne preseneča velika podpora ideji za novo smučišče tako na občini kot tudi v bohinjskem (smučarskem in) turističnem gospodarstvu. V Bohinju so prepričani, da bo v nasprotju s podjetjema Alpinum in Dunis, ki sta v lasti družine Pačnik in že več let le obljubljata obnovo hotelov (Ski, Zlatorog, Bellevue, Pod Voglom), uresničil napoved.
Župana Franca Kramarja podobno kot Boštjana Čokla skrbi, da prostorske podlage ne bodo pripravljene pravočasno. Oba opozarjata, da občina po zakonu ne sme spreminjati veljavnih prostorskih aktov in da morajo sprejeti nov občinski prostorski načrt (OPN). Zaradi zavlačevanja (na soglasja ministrstev čakajo dlje od zakonsko določenih rokov) v postopkih sprejemanja OPN se lahko zgodi, da novi OPN ne bo sprejet v enem letu, kot si želijo. Boštjan Čokl je pred dnevi izročil Marjanu Hribarju, direktorju direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, predlog za spremembo zakonodaje, tako da bi spet omogočili spreminjanje oziroma dopolnjevanje prostorskih aktov. Zaradi zamud pri sprejemanju OPN so onemogočene razvojne aktivnosti, opozarja Čokl, zato upa, da bo država le našla posluh za razvojne projekte.
Smučišče 2864
Novo smučišče, imenovano Smučišče 2864, bi imelo spodnjo postajo gondole tik nad vhodom v bohinjski železniški predor. Spodnja postaja po načrtu vključuje še garažno hišo s 380 parkirnimi prostori (uporabna bi bila tudi poleti za razbremenjevanje avtomobilskega prometa na območju Bohinja), smučarski servis, trgovine in manjše lokale. Prva gondola bi se povzpela do tudi pozimi osončene planine Na strmeh, kjer bi uredili restavracijo, z drugo gondolo bi se povzpeli do vrha Možič. Na celotnem območju smučišča načrtujejo še gradnjo zasneževalnega sistema.
Čokl pričakuje, da bodo v začetnem obdobju delovanja prepeljali od 150.000 do 200.000 smučarjev letno, končna zmogljivost pa jih je kar 400.000. Odprli bi 17 novih delovnih mest, 40 sodelavcev bi zaposlovali sezonsko.
Smučišče ne leži v območju TNP, zato Čokl ne vidi bistvenih omejitev, hkrati pa zagotavlja, da škodljivih vplivov na okolje ne bo, saj bodo objekti zasnovani ekološko in energetsko varčno. Pravi, da bodo gozd posekali in območju povrnili nekdanji videz, ko se je na pobočjih še pasla živina. Za investicijski denar ga ne skrbi, saj pravi, da ga je za dobre projekte dovolj tako iz EU virov, zasebnih vlagateljev pa tudi bank. Pričakuje, da bodo letos uredili vso dokumentacijo in se z lastniki zemljišč (večinoma so v cerkveni lasti) dogovorili ali za nakup ali najem in da bi pred prihodnjo zimsko sezono že zgradili infrastrukturo, tako da bi konec leta 2012 že lahko smučali.
Pozitivni vplivi novega središča
Čokl pričakuje pozitiven vpliv na celotno bohinjsko turistično gospodarstvo, čutili ga bodo tudi na Bledu. Idejo podpirajo tudi na bližnjih smučiščih Kobla in Soriška planina ter na Voglu, saj si njega vsi obetajo koristi (predvsem več smučarjev). Na Kobli za zdaj ob zastarelih napravah v nekaj letih še ne načrtujejo posodobitve žičnic, pravi direktor Koble Peter Žnidar.
Ko bo novo smučišče zgrajeno, se bo na Kobli z zdajšnjih 35.000 prepeljanih smučarjev število dvignilo na najmanj 45.000, je prepričan Žnidar. Več si od novega smučišča obetajo na Soriški planini, saj se bo, kot pravi direktor Franc Golja, bistveno izboljšala dostopnost tega smučišča, kjer letno naštejejo do 25.000 smučarjev. Kljub težjim razmeram na trgu so s Čoklom pripravljeni sodelovati, pravi Golja.
Širili bi tudi smučišče Vogel
Kdor bo v Bohinju smučal teden dni, bo zagotovo prišel na Vogel, pričakuje direktor Vogla Tomaž Šumi. Tudi oni se srečujejo s težavami pri umeščanju novih naprav v prostor. Smučišče bi proti vzhodu radi razširili z novima dvema progama in dvema žičnicama vse do Ribčevega laza, zgradili bi novo sedežnico z več sedeži z vrha Šija, ki bi se spustila še niže od zdajšnje postaje Zadnji Vogel.
Smučišče leži v TNP, zato mora državni lokacijski načrt (DLN) po novem zakonu o TNP v enem letu sprejeti država. A kot so pred časom sporočili z ministrstva za okolje in prostor, ne morejo zagotoviti, da bo DLN sprejet v zakonskem roku. Šumi ne ve, ali bo DLN omogočil uresničitev načrtov, pravi le, naj ga država čim prej sprejme, da bodo vsaj vedeli, kaj bodo lahko delali in česa ne.
Hkrati ga presenečajo besede okoljskega ministrstva, da ga ne bo v roku, še preden se je postopek sprejemanja sploh začel. Če bi se država držala rokov, bi tudi na razširjenem Voglu (načrt predvideva 20 kilometrov novih prog, s čimer bi se dolžina zdajšnjih podvojila) lahko smučali leta 2012. Po grobi oceni bi jih uresničitev načrtov stala okoli 20 milijonov evrov, podobno kot Čokl pa tudi Šumi pravi, da se denar za dober projekt lahko najde.
Blaž Račič