Helena Plahuta 13.08.2013 19:29 1354 0

Nad Rudnim poljem - 11.08.13

Silvo Baznik: Kljub zgodnjem vstajanju sva s sinom prispela na Rudno polje ob pol šestih zjutraj. Hitro sva se odpravila na pot.

Pod smučiščem Viševnik zagledava kopico parkiranih avtomobilov, kar mi ni povšeči. Nadaljujeva mimo ograjenega pašnika in na zgornjem delu naju ujamejo prvi sončni žarki. Malce prekmalu sva, zato zažari nebo nad pokljuškimi smrekami. Lep pogled. Stopava višje in višje, pod prvi dvatisočak na najini današnji poti. Povzpneva se na Viševnik, ki nudi lepe razglede. Vpis v knjigo na vrhu in spustiva se na Srenjski preval, odkoder naju pot vodi na drugi dvatisočak, Mali Draški vrh. Z nekaj dobre volje in malce spretnosti sva na vrhu.

Čas je za okrepčilo in poglede na okoliške vrhove. Danes naju bo z vseh vrhov spremljal očak naših gora in seveda bo zato mnogokrat upodobljen na fotografijah. Po nekajminutnem odmoru sestopiva nazaj na Srenjski preval in se po markirani poti podava proti tretjemu dvatisočaku. Občudujeva gorsko cvetje, ki najde svoj prostor vsepovsodi. Pot se vije visoko nad dolino Jezerce in je zavarovana z jeklenicami za varnejšo hojo.

Kmalu doseževa travnato sedelce med obema Draškima vrhovoma in občudujeva lepoto gora in globoko pod nama dolino Krme. Zapustiva markirano pot in se povzpneva po stezici, ki jo spremljajo možici na Veliki Draški vrh, kjer je že nekaj obiskovalcev gora. Kljub soncu veter poskrbi za hladno a prijetno počutje. Z vrha nadaljujeva po grebenu proti Studorskemu prevalu. Na grebenu in ob njem je polno planik in fotoaparat venomer znova roma v roke, da ovekoveči lepe žametne cvetove na najini poti. S prevala greva naproti četrtemu dvatisočaku. Dolga pot se vije od prevala proti zahodu. Srečujeva planince, ki se vračajo proti Rudnemu polju a midva stopiva naprej pod južno pobočje Tosca, kjer naju zopet drobna stezica popelje navkreber. Tudi tu je nešteto planik in drugega cvetja, pravi mali cvetni raj. Najin korak se upočasni a vendar doseževa vrtačasti svet s tropom ovac. S potjo okoli vrtače se povzpneva na glavni vrh, kjer naju pričakajo eni najlepših pogledov na Triglav in sosedne gore. Zaradi teh razgledov je utrujenost v hipu minila in vsi napori so bili poplačani.

Privoščiva si daljši odmor pred odhodom z gore. Pod oblaki krožijo jadralni padalci, ki z neba občudujejo lepoto Slovenije a jim nič ne zavidam. Le zakaj bi, lepote je za vse dovolj. Korak za korakom se spuščava nazaj in nižje stopiva na markirano pot. Vrneva se na Studorski preval. Na najini desni je Sleme a danes ga ne bova obiskala. Preveč otrok peljejo na vrh in kot je videti niso prav nič zavarovani. Vsekakor to ni po mojem okusu ... Tako nadaljujeva spust s prevala na Jezerce in po poti nad planino Konjščica nazaj na Rudno polje.