Nedelo, 19.06.05: imenitni opisi plezalskih doživetij, ki jih je iz bogatih izkušenj zapisal Tine Mihelič
Kultura
Nalezljiva ljubezen do gora
kaj imenitni opisi plezalskih doživetij, ki jih je iz bogatih izkušenj zapisal Tine Mihelič
z naslovom Klic gora
kje pri založbi Sidarta
obseg in cena 288 strani, 4200 tolarjev
zakaj ker bralca brez velikega filozofiranja potegne v svet plezalcev, njihovega dojemanja življenja in soočenj s smrtjo.
Kolikokrat sem med koncertom zrl vanj, ko je v sekciji violinistov Slovenske filharmonije posebej izstopal s svojo lepo glavo in vedro zbranostjo pri ubiranju not. Občudoval sem njegove roke: nenehno sem primerjal, kako njegovi fini, občutljivi prsti zmorejo zanihati struno še pri šestnajstinkah in kako hkrati premorejo jekleno moč, da oklepajoč se drobnega skalnega oprimka potegnejo telo po steni navzgor. Glasba in gore so določali življenje Tineta Miheliča (1944–2004), prav kakor tudi njegovega vzornika, nepozabnega Juliusa Kugyja (1858–1944): glasba in gore sta bili pri obeh velikih gornikih dve težko izrazljivi ljubezni, dva duhovna klica po lepoti. Za Tineta lahko rečemo, da je izšel iz Juliusovega smehljaja sreče in pesniškega zamaknjenja nad Julijskimi Alpami.
Minilo je že trideset let, od kar nosim v nahrbtniku planinsko »biblijo«, Tinetov vodnik po Julijskih Alpah, zdaj že sedmo izdajo. Tudi drugi njegovi vodniki: Hoja in plezanje v gorah (s T. Škarjo), Slovenske stene (z R. Zamanom), Bohinjske gore, Andi, Julijske Alpe: severni pristopi, imajo takoj dosegljivo mesto v knjižnici. Mož je v svojem žal prekratkem življenju prehodil tisočero planinskih poti, opravil 900 vzponov v stenah, od tega 60 prvenstvenih! Popisani so v knjigah na način, ki nam je pohodniško koristen in prijateljsko spodbuden. Če je Kugy pesnik Julijskih Alp, je Mihelič njihov pisatelj, širok, izčrpen, zanesljiv v podatkih, nevsiljivo poetičen in humoren, pisatelj stvarne, mišičaste planinske publicistike. Njegova smrt je bila skoraj mitična: pri vzponu na Pihavec mu je sredi navideznega zdravja odpovedalo srce, prav kakor sto let prej najljubšemu Kugyjevemu vodniku Andreju Komacu, ki je umrl blizu, pod Vršičem. Oba so našli sedeča v skali, zroča v večnost gora. Nekoč, ko se je čudežno vrnil iz smrtne nevarnosti v francoskem Druju, je Mihelič rekel, »da smrt v gorah ni nič hudega, da je pravzaprav skoraj prijetna«. Da je bilo res tako, če je že moralo biti!
Sijajna oskrbovalka planinskih duš, založba Sidarta, je zdaj izdala posmrtno zbirko Tinetovih opisov plezalskih doživetij v Julijcih, Dolomitih, Osrednjih Alpah in Andih. V knjigi Klic gora najdemo sijajna doživetja, globine fantovske duše, skrivnost nevarnosti, soočenja s smrtjo, vprašanja plezalskega tovarištva! Gore so predstavljene kot sanjski cilj iskanja izgubljenega raja. A vendar Mihelič po Kugyjevem vzoru pri svojih alpinističnih podvigih veliko ne filozofira. Ni prerok, ni fanatik, ni spreobračevalec. Je le sproščen, živahen pripovednik. Fejst bohinjski fant, ki je veliko doživel. Je le mož, ki so ga bogovi obdarili s številnimi talenti, od katerih je najmočnejši ljubezen do gora. Kako je ta miheličevska ljubezen nalezljiva. (žk)