Večer, 20.09.05, Zadnja stran: Velik napor reševalcev, da bi trupli prenesli v dolino
Velik napor reševalcev, da bi trupli ponesrečenih planincev izpod Prisojnika prenesli v dolino
Ne piše, da so Alpe tudi nevarne
Hanzova pot čez severno steno Prisojnika je ena najzahtevnejših markiranih poti pri nas in ena najlepših v Julijskih Alpah - Problem ni v sami poti, pač pa v opremljenosti in pripravljenosti planincev
Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer, ki včeraj niso omogočale poleta s helikopterjem, bodo trupli obeh slovaških planincev, starih 17 in 18 let, v katera je v soboto v steni pod Prisojnikom udarila strela, verjetno šele danes pripeljali v dolino, je včeraj povedal Janez Kunstelj, vodja Gorske reševalne službe Kranjska Gora. Za reševalno akcijo bodo potrebovali ves dan, ocenjuje. Zdravnik predvideva, da je bil eden od umrlih planincev mrtev takoj, drugi pa je bil tako močno poškodovan, da ni bil kos zimskim razmeram. Ni še bilo možnosti, da bi raziskali, kaj se je zgodilo; verjetno se je strela splazila po jeklenici, saj reševalci niso opazili značilnih znakov udara strele. "Reševalci so utrujeni, zgoraj na 1800 metrih je prava zima in potrebna je celotna zimska oprema. Najprej je treba doseči vrh Prisojnika, nato se spustiti do umrlih in se nato po južnem pobočju spustiti v dolino," pripoveduje Janez Kunstelj. Ko so se štirje Slovaki v soboto odpravili na pot, je bila megla, zato tudi od spodaj niso mogli videti, koliko je snega, posebno, če ga na sosednjih, nižjih, vrhovih še ni bilo. Svaril drugih planincev pa niso poslušali.
Pravi čudež, da je prišel v dolino!
Razlog, da se toliko čeških in slovaških planincev odloča prav za Prisojnik, je internet, kjer je več kot 20 opisov Prisanka (Prisojnika) in naših Julijskih Alp. Nikjer pa ne piše, opozarja Kunstelj, da so Alpe tudi nevarne in da sta potrebni določena previdnost in oprema. Ko so se v soboto štirje planinci iz Slovaške kljub slabemu vremenu vzpenjali po zavarovani zahtevni Hanzovi poti, se je eden izmed njih kmalu obrnil, saj se mu razmere niso zdele primerne, kolege pa naj bi bil počakal v koči pod Vršičem. Eden izmed trojice, ki je nadaljevala pot, je ob udaru strele ostal nepoškodovan. V šoku je uspel sestopiti v dolino, kjer je o nesreči obvestil reševalce. Ob tem je Janez Kunstelj povedal, da se je vrnil po težki Hanzovi poti in da je pravi čudež, da je ob vsem tem dežju in snegu sploh prišel v dolino. Po njegovem pričevanju naj bi bile razmere v času nesreče grozljive, sami pa so se na pot podali kljub svarilom drugih planincev, da bo vreme slabo, povrhu pa še v kratkih hlačah.
Najbolj naravna pot Alpah
"Hanzova pot čez severno steno Prisojnika, ki velja za eno od tehnično najzahtevnejših markiranih poti pri nas, je hkrati najbolj naravna pot ter ena najlepših v Julijskih Alpah. Problem pa ni v sami poti, pač pa v opremljenosti in pripravljenosti planincev. Vemo, da dež, sneg, veter in nevihta naredijo svoje. Vse poti so varne, če so ljudje obveščeni in opremljeni," opozarja Kunstelj in dodaja: "Letos je v gorah na splošno veliko manj nesreč, ljudje so bolje opremljeni in premišljeni, doslej je bilo na našem območju 11 ponesrečenih, od katerih so štirje umrli. Lani pa je bilo 21 nesreč in eden je umrl."
Vse kaže, da Prisank kljub vsej svoji lepoti ni ravno nedolžen vrh. Ključni pogoj za varnost planinske ture, seveda pa tudi za njeno uspešno izvedbo, je ustrezna opremljenost. V preteklem letu je bilo veliko primerov, ko so obiskovalci gora prišli do spoznanja, da sami ne bodo našli varne in zanesljive poti, pa so na telefonsko številko 112, Republiški center za obveščanje, prosili za pomoč. Gorski reševalci so se kot prostovoljci odločili, da pomagajo v gorah pomoči potrebnim, pri čemer mnogokrat izpostavljajo tudi svoje zdravje in življenje.
Gorska reševalna služba Slovenije je v štirih anketah na 19 lokacijah v dveh letih zbrala podatke o več kot 2000 planincih. Letošnja anketa 116 obiskovalcev gora je postregla z zanimivimi podatki. Tretjina se jih je odpravljala na vzpon preko 2000 metrov, petina v zadnjih dveh mesecih ni opravila nobene ture, 71 odstotkov gornikov je imelo s seboj prvo pomoč in 94 odstotkov jih je imelo s seboj mobilni telefon. Znanje o gorah je porazno; od strokovne literature večina prebere le kakšen vodnik ali pogleda zemljevid. Planinci ne poznajo težavnosti poti, kamor se podajajo. Malo jih ima svetilko, večni izgovor - saj bomo prišli nazaj pred temo.
Po ocenah, ki so jih pripravili v Planinski zvezi Slovenije, obišče slovenske gore od dva in pol do tri milijone ljudi letno. "Dolg poznavalcev nesreč in organizatorjev planinstva do ponesrečenih je, da se iz nesrečnih dogodkov nekaj naučimo in s tem seznanimo druge. Tako bomo prispevali k večji varnosti v gorah," je osnovno načelo Gorsko reševalne službe Slovenije. In s tem bi morali biti na mednarodni ravni seznanjeni tudi vsi tuji planinci, ki prihajajo v Slovenijo in obiskujejo naše Alpe.
Urška Šprogar