Dnevnik, 22.06.05 - Miha Pavšek, Vreme in ljudje: Včeraj zgodaj dopoldne je "rak" preščipnil Sonce oziroma je to stopilo v ozvezdje Raka
Prosti čas
Vreme in ljudje
Pripravlja:
Miha Pavšek, Geografski inštitut AM ZRC SAZU
Nekateri so za vroče
Včeraj zgodaj dopoldne je "rak" preščipnil Sonce oziroma je to stopilo v ozvezdje Raka, kar pomeni, da smo imeli opravka z najdaljšim, natančneje, najdlje trajajočim svetlim delom dneva v letu. Tega dne padajo namreč sončevi žarki opoldne pod pravim kotom na vse kraje po svetu, ki ležijo na rakovem povratniku. To je na vzporedniku 23,5 stopinje severne (ob zimskem sončevem obratu pa južne) geografske širine. Pri nas je dan, ko se zgodi poletni sončev obrat, bolj znan kot kresni dan, morda tudi zaradi reka, da se ob kresi dan obesi. Tudi zato je sam kresni dan kakor tudi dnevi okrog tega osrednjega poletnega praznika pomemben vremenski kazalec. Slabo vreme ni dobro za orehe, po tem dnevu pa ni več dobrodošla pretirana moča. In nenazadnje, kakršno je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. Dolgotrajni svetlobi pa se je v zadnjih nočeh pridružil še močan lunin sij, saj se je "napolnila" luna do konca prav danes zjutraj malo po 6. uri. Še en razlog ali izgovor več za pojasnitev vašega nenavadnega obnašanja, reagiranja ali "poskočnega" spanca v zadnjih dneh.
Ker smo šele na začetku dolgega in vročega poletja, vsaj tako so rekli naši zahodni, natančneje bolonjski sosedi (mora bi bilo bolje, da bi se ukvarjali z bolonjsko deklaracijo ali pa kar s špageti "bolognese"), si oglejmo nekaj vročinskih temperaturnih ekstremov v Sloveniji. Najvišja temperatura v Sloveniji (40,7 stopinje Celzija) je bila namerjena 5. julija 1952 v Krškem. Nad 40 stopinj so izmerili tudi v Radovici na severu Bele krajine, nad 39 pa tudi v Murski Soboti, Solkanu, Celju in Mariboru. Zanimivo je, da so zaradi spuščajočih se vetrov, ki se pri tem adiabatno ogrevajo (to je brez dovajanja ali odvajanja toplote - v tem primeru zaradi spremembe zračnega tlaka), zelo visoke temperaturne vrednosti izmerili tudi marsikje v alpskem svetu. Rekord bohinjske Stare Fužine je kar 37,7 stopinje, Rateč 36,1 in Tolmina 38,5 stopinje Celzija. Nekateri so za vroče, ni kaj!
V Ljubljani je bilo doslej najtopleje 6. julija 1950, ko so namerili 38,8 stopinje Celzija, v zadnjih tridesetih letih pa se je živo srebro najbolj povzpelo 27. julija 1983, ko so namerili 37,1 stopinje. Avgusta 1992 pa le nekaj manj, "vsega" 36,5 stopinje. Kot najbolj vroča dneva v večini krajev z meteorološkimi postajami sta se pokazala 27. julij 1983 in 6. julij 1957, ko je trajala vročina več dni zapored in so namerili marsikje najvišje vrednosti 7. julija in celo 8. julija. Zelo vroč je bil tudi julij 1968, ko so rekordne vrednosti zabeležili na postajah v severovzhodni Sloveniji. V letih 1947 in 1994 so v Ljubljani našteli kar 34 vročih dni, v katerih se je temperatura zraka povzpela nad 30 stopinj Celzija. Verjetno se še vsi dobro spominjate poletja pred dvema letoma, ko je bilo v Ljubljani že junija kar 17 vročih dni (povprečno sta le dva!). Leta 1983 je bilo "vroče" tudi na Kredarici, saj so 27. julija namerili rekordnih 21,6 stopinje Celzija. Tako, zdaj smo si ogledali, kako vroče nam je že bilo in kako bi nam lahko tudi še bilo. Kaj lahko se zgodi, da bo vročina pritisnila takrat, ko bodo odšli na kakšne drugačne kot pa na zaslužene počitnice parlamentarci, člani vlade in drugi "vejevniki" naše oblasti. Sicer pa se za nekaj tednov na prav tak dopust odpravljam tudi avtor teh vrstic, zato vam na koncu kličem le še na svidenje do prihodnjič, ko bo že nastopil čas "kislih kumaric".