Večer, Zanimivosti - Gregor Grosman: Foto: ... en jurček.
Precej nenavaden prizor je pričakal zeliščarja in ljubitelja narave Draga Turka …
… iz okolice Maribora, ko je v nedeljo popoldne gobaril na območju Ribniškega Pohorja. V senci mogočne smreke je dolgoletni gobar, ki gobari že preko 50 let, ugledal skritega velikega jurčka, ki se je kot poseben izkazal, kakor hitro ga je odrezal, vzel v roke in obrnil na klobuk. "V vseh svojih letih še nisem videl česar takšnega, vprašal pa sem tudi stare gobarje," nam je z navdušenjem pokazal fotografije, ki jih je dal danes razviti in jih je prinesel s seboj v uredništvo. Tristo gramov težek jurček je imel namreč osem betov (stebel) ki so rasli v en skupni klobuk. "Čisto zdrav je bil, niti enega črva ni bilo v njem. Ko sem ga obrnil sem ga samo občudoval in ga fotografiral," se pohvali gobar in doda, da so doma iz njega že skuhali dobro gobjo juho.
"Gobarim vedno sam, ne plašim divjadi, hodim kot senca po gozdu," opiše svoj hobi Turk, ki doda, da včasih, vendar zelo redko, vzame s seboj svojega vnuka, gobe pa najde zmeraj, ko se odpravi na "lov". Območja menjava, ker ni rad zmeraj na istem koncu, ima več tako imenovanih štatlov, vendar nikoli ne vzame s seboj drugih oseb. "Gobarim vedno sam. Če enkrat pelješ nekoga na dobro lokacijo, ne boš tam nikoli gobe nabral. Saj bodo ti povedali drugim, in tako naprej."
Na vprašanje, koliko gob je našel tega dne, spretno odvrne, da dva kilograma, po zakonu. Sicer pa doda, da jurčki radi rastejo v smrekovem gozdu, prav takšnem, kot je na Pohorju. Prepričan je, da si najdeni jurček zasluži vpis v Guinnessovo knjigo rekordov: "Vsa leta spremljam gobarstvo, kakšno gobo kdo najde. Videl sem že največjo, najtežjo, takšne pa še nikoli." Turk ima navado, da gobe odreže in podgobje pusti v zemlji, "da še nekaj pustimo našim zanamcem."
Gregor Grosman