PD Tolmin - Žarko Rovšček: ... zgoščen prikaz razvoja planinstva V Posočju
Minil je še eden zimski planinski večer v organizaciji PD Tolmin, ki je tokrat presegal običajna predavanja, saj je bil kot prvi dogodek letošnjega jubileja namenjen počastitvi 120-letnice ustanovitve Soške podružnice Slovenskega planinskega društva. Svečanosti večera so dali poseben ton učenci Glasbene šole Tolmin s kvartetom trobil pod vodstvom Matije Mlakarja. Takoj po prvi skladbi je spregovorila predsednica PD, Milena Brešan, ki je na kratko predstavila letošnje jubilejne prireditve tolminskega planinskega društva in prisotne povabila, naj se jih udeležijo.
Ob diaprojekciji je sledil zgoščen prikaz razvoja planinstva na Tolminskem. Občinstvo je lahko spremljalo prve začetke in osnovne narodnobuditeljske cilje delovanja davne Soške podružnice (ustanovljene l. 1896), njene vzpone in padce. Svoj vrhunec je dosegla leta 1906 z 280 člani. Prva svetovna vojna in obdobje po njej, z italijansko zasedbo Primorske, ni bilo najbolj prijazno za nadaljnji razcvet planinstva. Soška podružnica je začela počasi usihati in je svoj obstoj podaljševala do usodnega leta 1928, ko so oblasti z aretacijo zadnjega predsednika zaplenile arhiv in jo ukinile.
Poslej so posoški ljubitelji gora zahajali v »nekoristni svet« le posamično ali v manjših neformalnih skupinah. Posebna zgodba o vztrajanju, čeprav v ilegalni obliki, je bil PK Krpelj (ustanovljen l. 1924), ki je bil tudi začetnik speleoloških raziskav v Posočju. Najprej je deloval kot ilegalni sopotnik SPD, po ukinitvi Soške podružnice pa ob različnih neformalnih skupinah vse do druge svetovne vojne kot edina oblika še delujočega planinstva v Posočju. Po osvoboditvi, točneje leta 1946, je vzniknilo najprej t. i. Slovensko planinsko društvo za Okraj Tolmin s sedežem v Tolminu, kasnejše PD Tolmin, eden glavnih dedičev tradicije nekdanje Soške podružnice. Vse do današnjih dni, ko spada med planinska društva z najbolj razvejanim delovanjem, je razvijala različne dejavnosti. Vmes so bila obdobja večje ali manjše aktivnosti odsekov, ki so kljub temu ohranjali svoja osnovna poslanstva.
Diaprojekcija je prikazala glavne dosežke posameznih odsekov, najprej seveda gospodarskega, ki je že od nekdaj glavna materialna osnova društva. Koča na planini Razor, ki je danes ponos tolminskih planincev, je od podedovanega in porušenega italijanskega vojaškega objekta, doživljala številne prenove in razširitve, vse do današnjega sodobnega in ekološko organiziranega objekta. Delo na planinskih poteh je tudi tradicionalna dejavnost od prvih začetkov planinstva, ko si je Soška podružnica prizadevala za slovensko lice naših gora. Današnji markacijski odsek ima seveda malo drugačne cilje. Društveno delo sta že kmalu po vojni močno zaznamovala tudi mladinski in Soški alpinistični odsek. Prvi je nedavno slavil 60-letnico uspešnega delovanja, slednji pa z vrhunskimi dosežki posameznikov že od leta 1979 dalje potrjuje svoje poslanstvo s številnimi prvenstvenimi smermi, udeležbo na več kot 50 odpravah in ustanovitvijo športnoplezalne sekcije (1993). V okviru alpinističnih in plezalnih ambicij je l. 2005 nastal tudi gorniški center v Tolminu. Društvo je že kmalu po svojem nastanku leta 1946 začelo gojiti tudi izletniško dejavnost, ki je potem, ko se je bolj izdatno okrepilo z vodniškim kadrom, dobila formalno ime Vodniški odsek. Le-ta organizira letno okrog 45 izletov in 12 pohodov skupine planincev upokojencev. V sestavu PD Tolmin že od leta 1971 deluje tudi jamarska sekcija, ki poleg raziskav celotnega podzemskega sveta Posočja usmerja svoje sile predvsem v masiv Kanina in »votlo goro«, Tolminski Migovec. Po reorganizaciji gorske reševalne službe v Sloveniji je postaja GRS Tolmin kot ena redkih ostala v okviru planinskega društva. Postajo, ki sicer deluje samostojno, zadnja leta najbolj zaposlujejo intervencije zaradi naraščanja nesreč pri adrenalinskih športih, kar zahteva posebno usposobljenost reševalcev. V PD Tolmin že celo desetletje deluje fotografska skupina, tudi članica Fotografske zveze Slovenije, ki si z odmevnimi uspehi posameznikov vse bolj utira pot na področje estetske fotografije. Novejši je turnokolesarski odsek. PD ima tudi odsek za varstvo gorske narave. Društvena pisarna je od svojega nastanka pomembno stičišče, mesto, kjer se sprejemajo pomembnejše odločitve, shramba arhiva in podpora razcveta razvejanih dejavnosti.
V skrbi za svojo večjo prepoznavnost izdaja društvo različne publikacije (zborniki, zgibanke itd.). Pomembno mesto med njimi zaseda društveno glasilo Krpelj, ki seznanja člane in širšo javnost z delom društva. Za promocijo je pomembna udeležba na festivalu nevladnih organizacij, bukvarni in prazniku tminske frike itd. Vsako leto se planinci množično srečujejo na planini Razor. Kulturna ponudba se širi z zimskimi planinskimi večeri. Društvo skrbi tudi za stalne objave v dveh oglasnih omaricah in ima svojo spletno stran.
120-letnica planinstva v Posočju je pomemben jubilej, ki temelji na tradiciji nekdanje Soške podružnice in njenih naslednikov. Glede na to, da je vzniknila v takratnem narodnostno prebujajočem se Tolminu, je PD Tolmin, ki letos beleži tudi 70-letnico obstoja, močno zavezano obujanju spomina nanjo. Spominski planinski večer 9. marca je delno poravnal naš dolg do skupne preteklosti, saj mu sledijo letos še druge prireditve – 17. julija bo slavje na planini Razor, 19. novembra pa proslava v tolminski kinodvorani. Obeta se tudi jubilejna številka društvenega glasila, Krpelj.
Nepričakovano se je minulega spominskega večera udeležil tudi podpredsednik PZS, Miro Eržen. Čeprav je v nagovoru poudaril, da se je za obisk odločil povsem spontano in kot običajen državljan, da torej njegov obisk ni uraden, je s svojo prisotnostjo lepo počastil organizatorje.
Besedilo: Žarko Rovšček
Fotografije: Peter Pavletič