Delo, 13.10.04 – Tanja Volarič: V Sloveniji je že pet višinskih poligonov za sproščanje adrenalina
trip
V Sloveniji je že pet višinskih poligonov za sproščanje adrenalina
Občutki, kot da bi obiskali Jurski park
Še pred štirimi leti pri nas ni bilo možnosti, da bi se v objemu varnih jeklenic lahko sproščali na višinskih igralnih poligonih, plezali po vrveh in se metali v globino, ob vsem tem pa neznansko uživali. »Uvoz« ideje se je ob spremljanju dogajanja v tujini utrnil šele Matiji Korenu, ki je tako imenovani tečaj na višinski vrvi – Angleži mu namreč pravijo kar High Ropes Course – leta 2001 prvi pripeljal v Slovenijo. Najprej na Ljubelj, predlani, ko je dobil potrditev, da so adrenalinski užitki tudi Slovencem sila všeč, pa še v Bohinj, in ga po svoje prekrstil v – adrenalinski park. Še tri podobna središča so od tedaj zrasla pri nas: v Mariboru, Ljubljani in Tolminu. Kot pravi Koren, je z njimi tako, kot da bi primerjal različna smučišča: »Povsod se smuča, le da tehniko prilagajaš terenu.«
Da smo se najprej obrnili prav na direktorja Koren Sportsa, ni naključje, saj je edini s triletnimi izkušnjami pri vodenju adrenalinskih parkov, poleg tega pa sodeluje z mariborskim središčem istega (nemškega) proizvajalca. »Preden sem se parka lotil, sem eno leto študiral literaturo, nato pa ga po posvetu z izvajalcem postavil po svojih željah,« je dal vedeti, da je v zasnovi precej njegovih idej.
Prav idejna različnost pa je značilnost tudi drugih poligonov v Sloveniji, zaradi česar vam ne bo dolgčas, če spretnostne vaje pozneje ponovite kje drugje. Od treh oblik takšnih parkov po svetu pri nas ni le poligona, ki bi stal na jeklenih konstrukcijah. Oba gorenjska in mariborski so na lesenih drogovih, tolminski in ljubljanski pa sta vpeta v naravo – natančneje, obešena na drevesa.
Adrenalinska parka na Ljubelju in v Bohinju sta razpeta na višini med devet in 14 metrov. Na prvem, prilagojenem predvsem poslovnim skupinam, je treba premagati 16 elementov, na drugem, na katerem se preizkušajo zlasti zasebne družbe, družine in posamezniki, pa 12.
»V obeh je najtežje osvojiti steber pogumnih, premera kakšnih 25 cm, na katerega se je treba vzpeti, postaviti pokonci in nato vreči v globino, pri čemer si sicer dobro varovan,« razloži Koren, pri katerem dela 18 izučenih vodnikov. Na poligonu se lahko naenkrat sprošča do 35 ljudi, in to vseh mogočih starosti, bi dejali, potem ko je postregel s podatkom, da je bila doslej najmlajša udeleženka njegova šestletna hči, najstarejša pa je štela 75 let: »Hči je bila izjema, sicer pa se lahko podviga loti vsakdo, ki meri vsaj 150 cm.«
Podobna logika dela je v Mariboru, kjer pa sila radi pokažejo svojo orjaško gugalnico. »Bržkone je edina v Evropi, ki ne gre le nad ravnico, marveč deloma nad prepadom, in tako požene v kri še več adrenalina,« je poudaril Iztok Kvas. Višina poligona s 13 elementi (devetimi posamičnimi in štirimi skupinskimi) se razteza med osmimi in 12 metri, za največ 30 ljudi pa skrbi deset izurjenih vodnikov, ki tako kot na Gorenjskem in v Posočju vsako leto pilijo svoje znanje na tečajih doma in v tujini. Kot je poudaril Kvas, tesno sodelujejo s parkom v Ljubelju – oba je (na kole) postavilo isto podjetje iz Nemčije – in prav tako ponujajo celodnevne programe s pikniki in drugimi športnimi aktivnostmi vred.
Da ne bi adrenalinske zabave manjkalo niti v glavnem mestu, je poskrbelo društvo Biosfera. Ob postavljanju poligona se ni opiralo na tuje znanje. »Diplomiral sem iz adrenalinskih parkov, pri sestavljanju pa sta pomagala tudi Zavod za gradbeništvo in Zavod za gozdove,« je razložil Luka Vengust iz društva Biosfera, ki je drevesni poligon iz 15 elementov in z višinsko razliko med 9 in 12 metri postavilo v avtokampu Ježica.
»Odkar smo ga odprli, ga nenehno spreminjamo, tudi zato, da nam, štirim inštruktorjem, ni dolgčas. Imamo srečo, da je na Ježici veliko spremljevalnih športnih objektov, tako da se ne znajdemo v zagati niti, če pride k nam podjetje z 200 zaposlenimi. Do 20 jih vzamemo na poligon, druge pa razporedimo na odbojko, badminton, fitnes …,« je razložil Vengust.
Tanja Volarič
Zlodejevo: prvo adrenalinsko sankališče
Prvo zimsko-letno adrenalinsko sankališče v Sloveniji so pred kratkim, 2. oktobra, odprli na Rogli. Zlodejevo se imenuje 1360 metrov dolga in kajpak precej razposajena proga, vendar hitrost dvosedežnih sani (opremljenih z zavorami) ne preseže 40 km na uro, tako da je primerna tudi za otroke. Avantura se konča na 1340 metrov n.v., od koder vas žičnica s sanmi vred pripelje nazaj na začetek. Odprto imajo vsak dan od 10. do 16. ure.