Večer - Miloš Batistuta: Koča na planini Razor cilj tolminske sirarske poti
Objavljeno: Večer, četrtek, 04.10.2007 - Narava, gore in ljudje
Koča na planini Razor cilj tolminske sirarske poti
Odprta ob lepem vremenu konec tedna
Pašne planine so še nekaj, kar počasi izginja, saj se spreminjajo pogoji, zaradi katerih so ljudje nekoč, pred skoraj tisoč leti, živino poleti gnali v gore. Pašne planine bogatijo gore, zaradi planin ostaja kulturna krajina, ki nam je v srcu in spominu, in dokler bodo krave popasle travo, se robida ne bo razrasla med cveticami. Manjka promocija tega enkratnega sveta planin, manjkajo informativne table, ki vodijo v ta svet in opozarjajo nanj.
Na cesti Ljubinj-koča na planini Razor gre pohodnik kar mimo štirih še živih pašnih planin: Stador, Lom, Podkuk in Razor. Omenjena cesta ima vse dokaze, da sirarska pot obstaja. Poleg živih planin je cesta do planine Stador asfaltirana in ena bolj obiskanih gorskih cest, saj jo s pridom uporabljajo jadralni padalci, ki vzletajo s Kobale. Od planine Stador do planine Podkuk se nadaljuje nekdanja italijanska vojaška cesta v dobri makadamski izvedbi, na planini Podkuk pa je Triglavski narodni park pred leti uredil parkirišče in tam morajo obiskovalci gora pustiti svoja vozila.
Z vsemi štirimi planinami gospodarita dve pašni skupnosti, skupnost Poljubinj, ki pase na planinah Stador in Razor, ter pašna skupnost Ljubinj, ki pase na planinah Lom in Podkuk. Pašna sezona se začenja konec maja, konča konec septembra, kmetje pa živino zaradi paše selijo s planine na planino.
Prav planini Lom in Podkuk sta največji goveji planini v Posočju, če ne v celi državi, zato je sirarska pot tu zagotovo doma. Kot pravi Irma Šorli iz Kneških Raven se je letos tu paslo 74 krav molznic, vsaj polovico pridelka -sira Tolminca in skute - pa prodajo kar v sirarni. Planina Podkuk je sodobna, z novim hlevom, medtem ko je planina Lom z manjšimi lastniškimi hlevi, vsaj po podobi, še odsev romantične preteklosti.
“Mnogi obiskovalci bi želeli poskusiti romantiko življenja v planini,“ pravi Irma Šorli. “Nekateri tudi ostanejo kakšen dan, pa hitro vidijo, da je romantika daleč od resnice. Tu vstajamo ob pol štirih zjutraj. Najprej gremo ob svitu po živino na pašnik, sledijo molža in sirjenje, obračanje sira in druga dela, tako da sredi dneva zaspi-mo. Popoldan pa spet ista pesem, spat gremo ob enaindvajsetih.“
S parkirišča na planini Podkuk je do koče na planini Razor slaba ura sprehoda in predvsem ob koncu tedna je koča izredno dobro obiskana. Po oceni predsednice Planinskega društva Tolmin, ki gospodari z omenjeno kočo, se v zadnjih desetih letih povečuje dnevna obiskanost, upada pa število prenočitev. Lani so v koči, ki ima sto ležišč, našteli 1300 prenočitev, letos do konca julija le 600, tako da bo letošnja sezona predvidoma primerljiva z zadnjimi.
Letošnji rekord je padel na veliki šmaren, oziroma kot rečejo na Tolminskem, na rožnico, 15. avgusta, ko so lačnim gostom med drugim prodali kar 23 velikih štruc skutnih štrukljev, ki so posebnost kulinarične ponudbe koče na planini Razor.
Ob predvidenih povečanih obiskih se ekipi, ki jo tvorijo oskrbnica, kuharica in pomočnica, pridružijo tudi člani upravnega odbora Planinskega društva Tolmin. Kuharica Jožica Grandovec prihaja z Dolenjskega in pravi, da je treba pravočasno pripraviti zadosti jedi. Vstaja zgodaj, v kuhinji je že ob šestih zjutraj, delavnik pa se konča ob desetih zvečer, in to vsak dan.
Koča posluje tri mesece poleti. Dobiček, ki ga ustvarijo, gre za kritje stroškov poslovanja in vzdrževanja koče, lani so menjali celotno ostrešje in kritino, kar je bil velik strošek, ki je zajel amortizacijo za nekaj naslednjih let. Pred leti so uredili solarni sistem, tako da naftnega agregata ne potrebujejo več. V drugi polovici avgusta je v koči pričelo zmanjkovati vode, saj “štirne“, vodnjaki, očitno ne zadoščajo več za povečan obisk, tako da so jo morali dovažati. Rešitve se že kažejo, predvidoma bodo morali zgraditi nov vodnjak, v katerega bodo zajeli še več deževnice.
Miloš Batistuta