Večer, 04.05.05, Narava, gore in ljudje: Nova pot PD Jakob Aljaž iz Selnice ob Dravi do Sv. Duha
Nova planinska pot PD Jakoba Aljaža iz Selnice ob Dravi do Sv. Duha
Olejte si to lepo, samotno pot
Otvoritev planinske poti in prvi Aljažev gorski tek bosta v nedeljo, 8. maja ob 9.30, v Selnici pri Mariboru
Sredi letošnjega aprila so markacisti PD Jakoba Aljaža uspešno zaključili osrednjo delovno akcijo - obnovili so planinsko pot iz Selnice ob Dravi do Sv. Duha na Ostrem vrhu. Sodelovalo je 17 planincev prostovoljcev, med njimi 9 markacistov iz PD Ruše, PD Maribor Matica in APD Kozjak ter 8 članov PD Jakoba Aljaža iz Maribora.
Zinka Balant, predsednica markacijskega odseka PD Jakoba Aljaža, je pot takole opisala: "Ta naša pot ni nova, le obudili smo jo, kot ukleto kobansko princeso, ki se skozi tihe, samotne gozdove po najdaljšem grebenu hribovja vije v osrčje Kozjaka. Vrsto let je ni nihče vzdrževal, ohranile so se le redke, obledele markacije, bila je skoraj opuščena, saj so po njej hodili le še domačini. Zato smo se že lani obvezali, da jo bomo obnovili."
Pot je planince Jakoba Aljaža navdušila že ob prvem ogledu in ponosno so jo poimenovali Aljaževa. Zdaj je obnovljena, pripravljena za planince in pohodnike z željo, da se jim pridružite na nedeljskem izletu.
Zinka Balant o obnovljeni poti: "V Selnici ob Dravi se z glavne ceste Maribor-Dravograd napotimo po asfaltni cesti mimo osnovne šole, kjer začnemo slediti markacijam. Začetni del si pot deli s turistično potjo, ki jo označujejo table z narisanim čevljem. V kratkem smo mimo strnjenega naselja in med rahlim vzpenjanjem ob gozdu hitro na makadamu. Za dolgim ovinkom se turistična pot odcepi ostro levo, proti bližnji cerkvi sv. Janeza Krstnika na Janževi gori, mi pa nadaljujemo mimo lesenega božjega znamenja po cesti navzgor. V strmem svetu hitro pridobivamo višino, smo na odprtem, razglednem, sončnem pobočju s cvetočimi sadovnjaki, vinogradi in počitniškimi hišami. Tu je toplo, saj se sonce z neverjetno močjo upira v izpostavljeno gričevje. Poleti bodo tod valovale cvetoče trate, malo kasneje bo dišalo po pokošeni travi in jesen bo prinesla vonj po obilju ponujenega, po grozdju, jabolkih, gobah in kostanjih...
Poljska pot nas mimo mogočnih kostanjev privede do prijazne kmetije Kateržanovih, kjer še hranijo staro kmečko orodje naših babic. Od tod je čudovit razgled na dolino Drave, na Ruše in širno Pohorje. Po dvorišču se napotimo v gozd ter se vzpenjamo dokaj strmo po globoki gozdni vlaki ali po enem od robov proti vrhu rebri. A strmina se kmalu unese, in ko stopimo skoraj po ravnem mimo ene izmed lovskih opazovalnic, je najstrmejši del poti že za nami. Po blagem vzponu prek pobočja pod Janževim vrhom, visokim 822 m, končno pridemo iz gozda pri domačiji Grušovnikovih. Na poti smo že kako uro in petnajst minut. Mimo opuščene stare bajte, pod katero je novozgrajena hiša, stopimo na razgledno sedlo, od tod pa v gozd na drugi strani in po krajšem vzponu po grebenu ter mimo markantnega, z mahom poraščenega skalovja nas oznaka usmeri proti razgledišču, le kakih dvajset metrov oddaljeni pečini, od koder je imeniten pogled na Dravo s hidroelektrarno Fala. Sledi sprehod skozi parkovni drevored listavcev, po skoraj ravnem svetu, prek jase nad opuščeno kmetijo in mimo lovskih opazovalnic. Pot, ki vseskozi sledi grebenu, je nezahtevna, a moramo pozorno spremljati markacije, saj jo pogosto prekinjajo gozdne poti in ceste proti redkim, oddaljenim kmetijam. Po približno eni uri se z gozdne ceste napotimo na slabo uhojeno, a zanimivo pot, ki nas pripelje do izjemnega razgledišča, do Krajnčeve pečine, 960 m, na kateri je postavljena kovinska skrinjica z vpisno knjigo. Razgled od tod je veličasten in navdušujoč. Pod nami se vije prehojena pot, za njo se razprostira skoraj celotna gmota Pohorja s Peco v ozadju, na desni se zvija veriga avstrijskih Alp. Do sem smo potrebovali dobri 2 uri hoda. Na veliki, idilični jasi pred potko do pečine, na Kranjčevi ravni, se nadihamo širjave in strnemo vtise, na soncu nam tekne tudi malica, potem pa se spustimo po gozdni poti nad zapuščeno Kranjčevo domačijo. Po vozni makadamski cesti in malo po stezi med jelkami nato dosežemo najvišjo točko poti pod Kolarjevim vrhom, 985 m, kjer se pot obrne navzdol. Iz gozda pridemo za trenutek na travnato jaso, na Jarčevo raven, kjer nas preseneti idiličen pogled skozi gozdno okno na cerkev sv. Duha na Ostrem vrhu, ki je zdaj že otipljivo blizu. Po udobni hoji po široki gozdni cesti pridemo iz gozda pri Sršenovih in se znajdemo na glavni, asfaltirani cesti, speljani iz Selnice ob Dravi do Sv. Duha na Ostrem vrhu, kjer se naša pot združi s kozjaško. Na poti smo približno dve uri in štirideset minut. Do našega cilja, 903 m, ki ga imamo ves čas pred očmi, je le še sprehod. Skupaj smo za pot potrebovali približno tri ure. Na Duhu se ustavimo v gostišču Pri Nadi ter se vpišimo v planinsko vpisno knjigo; lahko si privoščimo tudi nedeljsko kosilo, zaslužili smo si ga.
V dolino se vrnemo po isti poti ali jo uberemo po Šturmovi grabi. V tem primeru nas mora v dolini pri Šturmu čakati prevoz ali pa se do Selnice peljemo z avtobusom."
Podpredsednica PD Jakoba Aljaža Slavica Tovšak pa še dodaja: "Pridite in si oglejte to lepo, samotno pot ali, še bolje, prehodite ali pretecite jo skupaj z nami v nedeljo, 8. maja, ko bomo po otvoritvi izpeljali še 1. Aljažev gorski tek in pohod po Aljaževi poti iz Selnice ob Dravi do Sv. Duha na Ostrem vrhu. Slavnostna otvoritev bo ob 9.30, start gorskega teka in pohoda pa bo ob 10. uri."
Prijave za gorski tek sprejema Tadej Kosmačin, predsednik PD Jakoba Aljaža, na elektronski naslov: tadej.kosmacin@siol.net ali na telefonsko številko 031-466-477.
Urška Šprogar