Janez Pikon 21.04.2008 05:29 3463 0

Planina Hebat

Janez Pikon: Zgornji Vogar in dlje proti planini Hebat, mimo slapu Suhe in območja Suhe doline, kjer je še veliko snežnih zametov, zato še daljše obdobje ne bo možno z avtomobili proti Vogarju in planini Blato.

Po cesti na Vogar in planino Blato sodeč, naj bi peš nadaljeval približno od tam, kjer se najbolje vidi (sedaj mogočen) slap Suha. Tako je tudi bilo. Malo po četrtem asfaltnem predelu cestišča je bilo na cesti že toliko snega, da nadaljujem lahko le peš. Tam kjer je cesta še kopna je videti, da bo potrebna temeljitega popravila, preden jo bo mogoče ponovno množično uporabljati. Na asfaltnih predelih je mnogo peska in kamenja višje na makadamskih delih pa so jarki od hudourniških voda kar globoki, še višje pa je cesta pod snegom in ni možno oceniti stanja. Na Vogarju ni več snega, tudi cesta naprej do planine Hebat je na prisojnih delih že suha. Nadaljujem in kmalu zagledam značilno in edino hišico na tej mali planini. Spustim se na njo in sprehodim po njej. Večina planine je pod snežno odejo, kot tudi močvirje na južnem robu, kjer vodi pot na Pršivec ali Gornji Viševnik in naprej preko planine Pod Viševnikom do planine Jezero.

Planina Hebat, Poljanski in Matajurski vrh

Cesta je speljana višje nad planino in se zaključi na predelu z imenom Vahta. Z Vogarja jo je približno štiri kilometre; konča se na izhodišču za lepe ture po f'žnarskih planinah in gorskem svetu okrog Triglava.

Nad Zgornjim Vogarjem, Slap Suha, Planina Hebat

Zadržim se še nekaj časa na planini. Ob boljši prehodnosti terena bi nadaljeval preko Skoličnika do Barja, kjer se z določenega mesta na robu, lepo vidi Bohinjsko jezero, toda v takih pogojih tja zdaj ne grem; zaznam tudi že prve dežne kaplje. Odločim se vrniti.

Vrnem se po isti poti nad planino Zgornji Vogar v Suho dolino, do slapu, kjer zaključim današnjo pot. Dež se je med tem časom kar prijel in ravno pravi čas sem se vrnil.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon