Novi učbenik: V njem se prepletajo vsebine za varnejše in doživetij polnejše gibanje v gorah; je osnovno merilo usposobljenosti za dosego nadaljnjega planinskega strokovnega znanja in nazivov.
Planinska šola
Zbrali in uredili:
Bojan Rotovnik (glavni urednik), Peter Pehani (tehnični urednik), Stojan Burnik, Tone Golnar, Franc Kadiš, Franjo Krpač, Borut Peršolja
Avtorji:
Aleš Glavnik, Lili Jazbec, Božo Jordan, Franc Kadiš, Damijana Kastelec, Marinka Koželj Stepic, Drago Metljak, Simona Miklavc Pintarič, Bine Mlač, Peter Najdenov, Miha Pavšek, Borut Peršolja, Eva Pogačar, Dušan Polajnar, Bojan Pollak, Zdenko Purnat, Bojan Rotovnik, Tomaž Vrhovec in Matija Zorn.
Avtorji risb:
Branko Ivanek, Luka Leskovšek, Bojan Pavšek in Matija Zorn
Fotografije
v člankih ima vsaka naveden vir/avtorja
na naslovnici Peter Pehani
na zavihkih Peter Pehani in Primož Trop
Strokovni pregled: Stanislav Pinter
Lektoriranje: Katarina Minatti
Grafično oblikovanje in priprava za tisk: ENTER - Vito Tement s.p., Maribor
Tisk: MA-TISK d.o.o., Maribor
Izdala in založila: Planinska zveza Slovenije, februar 2005
Za založbo: Božidar Lavrič
Evidenčna številka planinske založbe 261
UDK: 796.52(075)
ISBN: 961-6156-58-6
COBISS.SI-ID: 218699520
Učbenik je izšel s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in Evropskih socialnih skladov
Format: A5, 336 strani; naklada 1.500 izvodov
Maloprodajna cena učbenika v planinski založbi: 4.948 SIT > spletni nakup
Planinsko šolo poznamo že od leta 1961. Program planinskega opismenjevanja omogoča novincu kakovosten vstop v planinstvo kot način življenja. V njem se prepletajo vsebine za varnejše in doživetij polnejše gibanje v gorah. Planinska šola je osnovno merilo usposobljenosti za dosego nadaljnjega planinskega strokovnega znanja in nazivov.
Gibanje v gorah obsega izlete, pohode, ture, planinska orientacijska tekmovanja, turno smučanje in tabore. Planinska šola je pot k poglobljenemu teoretičnemu znanju in obvladovanju praktičnih veščin, ki izhaja iz stoletne tradicije planinske organizacije. Na to pot se lahko odpravimo s planinsko skupino, z vodnikom ali sami. Kar je pri branju Planinske šole najdragocenejše, so ure tišine, povezane z gorami, ki nas usmerjajo k varnejšemu samostojnemu gibanju v vseh letnih časih in vseh življenjskih obdobjih.
KAZALO
Urednikove misli
Beseda recenzenta
1
Kulturne in sociološke osnove planinstva
1.1 Zgodovina planinstva in alpinizma doma in v svetu
1.2 Planinska organizacija
1.3 Planinske vrednote
1.4 Gremo skupaj varneje v gore
2 Planinec, bio-psiho-socialno bitje
2.1 Prehrana v gorah
2.2 Družabnost
3 Prva pomoč in reševanje
3.1 Prva pomoč
3.2 Gorska reševalna služba
4 Gorsko okolje
4.1 Gorska pokrajina
4.2 Poznavanje in varstvo gorske narave
5 Razvedanje
5.1 Planinske poti
5.2 Orientacija
6 Načrtovanje ture
6.1 Priprava na turo
7 Varnost v gorah
7.1 Vremenoslovje
7.2 Nevarnosti v gorah
8 Bivanje v naravi
8.1 Osebna in tehnična oprema
8.2 Gibanje v gorah
Oprimki in stopi - seznam uporabljenih virov
Predstavitev avtorjev, recenzenta in uredniškega odbora
Predmetnik planinske šole
Pripravil Bojan Rotovnik
Besede recenzenta
Slovenska planinska literatura je postala bogatejša za publikacijo, ki jo upravičeno uvrščamo med temeljna planinska dela. Gre za učbenik z naslovom
Planinska šola. Je končni izdelek večje skupine avtorjev z različnih področij planinske dejavnosti. Zbrane vsebine v učbeniku pravzaprav predstavljajo
planinsko abecedo, ki bi jo moral poznati in po možnosti čim bolje obvladati vsakdo, ki se odpravlja na izlet ali turo v gorsko pokrajino. Cilj planinske šole je namreč
usposobiti obiskovalce gorskega sveta
za varnejše samostojno gibanje v gorah.
Planinska šola kot osnovni program usposabljanja v slovenski planinski organizaciji ima že več kot štiridesetletno tradicijo. Polovica tega časa je pretekla, preden je leta 1983 izšla prva samostojna, za tisti čas zelo pregledna in uporabna knjiga z naslovom Planinska šola, ki je vsebovala teze, učno snov in vprašanja za preverjanje znanja. Njen urednik se je že takrat zavedal, da imamo »…sodoben in kvaliteten vzgojno-izobraževalni program, ki ga lahko primerjamo s podobnimi programi najrazvitejših alpskih dežel. … ne mislimo pa, da je dokončen. Oblikovanje in dopolnjevanje gradiva bosta potrebna še naprej.«
Vsebina programa planinske šole se je medtem stalno dopolnjevala, saj so se izvajalci sproti odzivali na najnovejše strokovne, znanstvene in tehnične dosežke ter na dinamične družbene spremembe ob koncu tisočletja. Vendar pa je do izdaje novega učbenika moralo preteči nadaljnjih dvajset let. Izziv je bil očitno prezahteven za posameznika. Obsežnost obravnavane tematike in omejeno globinsko poznavanje številnih strokovnih področij zahtevata izključno timski pristop. Po drugi strani pa takšen projekt pomeni velik finančni zalogaj. Šele z uvrstitvijo Planinske šole na seznam nacionalno pomembnih programov usposabljanja na področju športa so bila zagotovljena tudi potrebna finančna sredstva za natis novega učbenika.
Z vsebinskega vidika ta publikacija natančno sledi v praksi preizkušenemu modelu planinske šole, katerega okvir določa njen predmetnik. Le-ta predvideva tri večje tematske sklope, v katerih – in med katerimi – se posamezne teme smiselno dopolnjujejo. Ker imajo le-te zelo različen obseg, je bila nujna dodatna členitev na poglavja in podpoglavja, ki so hierarhično urejena po decimalni klasifikaciji.
Nazornost zapisanega besedila povečujejo premišljeno izbrane in zelo sporočilne fotografije, skice, preglednice ter ponekod miselni vzorci. Posameznim avtorjem je uspelo pripraviti še poseben tematski okvir, v katerem bralca nevsiljivo opozarjajo na poglavitno sporočilnost teme.
dr. Stanislav Pinter