... av, av, av ... padel sem v globino
... nato pa še tista ogromna odlomljena skala, ki mi je padla na nogo. Doktor, gore so moje življenje. Se bo dalo kaj narediti iz te noge? Bom še hodil? Kako hudo je?«
Prof. dr. Uroš Ahčan: Gledam ga v oči in iskreno rečem: »Težko povem. Potrebujem rentgensko sliko, natančno vas moram pregledati. Šele v operacijski sobi pa bomo lahko ugotovili dejansko stanje.«
»Prosim, rešite mi nogo, samo rešite mi nogo, prosim,« ponavlja pacient.
»Naredili bomo vse, kar lahko, in tudi vse, kar bi kjerkoli drugje na svetu. Imamo najboljše materiale in odlično znanje mikrokirugije. Čeprav je ura pozna, so tu odlični kirurgi iz različnih timov. Travmatolog bo poskrbel za učvrstitev kosti, mi pa bomo sočasno oskrbeli poškodovana mehka tkiva, kožo, mišice, kite, žile in živce. In uf, skoraj bi vam pozabil povedati: verjetno bomo morali opraviti prosti prenos tkiva. Odvzeli bomo mišico iz hrbta in z njo pokrili kosti stopala. Le tako bomo lahko poskrbeli za dobro celjenje zloma in zaščito zdrobljenih kosti. Mišica na poškodovano mesto prinese vnetnice, hranila, kisik in ustrezna zdravila,« mu pojasnim. ...
Kratek odlomek, ki je vzet iz podlistka v Delu - 2024.03.01. 1. del Plezalec - oktober 2009 in izhaja iz avtobiografije »Skalpel« Uroša G. Ahčana govori o drugi plati. O tisti, ki se je ne zavedamo, dokler ne zbolimo ali poškodujemo. Vsekakor za te čase, v katere so nas pahnili izredno zanimivo branje ...
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.: O kirurgih vemo malo, zelo malo oziroma čisto premalo, o njih pa krožijo najrazličnejše zgodbe, krilatice, pripovedi, izmišljotine. Kakšno pa je resnično življenje kirurga, lahko preberemo v avtobiografiji »Skalpel« našega uglednega kirurga UKC Ljubljana, profesorja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in inovativnega avtorja številnih operativnih metod tudi v mednarodnem merilu, dr. Uroša G. Ahčana. Ker je literarno zelo nadarjen, ni nič čudnega, da je na mikaven in mestoma celo fascinanten način popisal lastno življenjsko zgodbo, s poudarkom na svoji medicinski izbranki, plastični, rekonstrukcijski in estetski kirurgiji ... Na dopustniško inspirativnem Malem Lošinju je avtor v treh tednih mojstrsko popisal svojo kirurško zgodbo. Dodal ji je svoje dnevniške zapise iz leta 2003. Pred nami je vrtinec zgodb o profesionalni in človeški pomoči bolnikom, empatičnem vživljanju v usodo bolnikov, uspehih in zapletih, objemih sreče in solzah nemoči, sprejemanju omejitev stroke, strahu in pogumu. Avtor daje srce na dlan in razkriva ljubezen do bolnikov ter kirurgovo ranljivost in trpljenje ob strokovni in neredko sistemski nemoči. Kaže tudi ponižnost pred neobvladljivostmi medicine in življenja ter se zaveda, da ga je čas imel v oblasti. Želi se izviti iz tega primeža in misliti tudi nase in na svoje najdražje.