PD Domžale

Na podlagi 34. člena in v skladu z 32. členom Pravil Planinskega društva Domžale je upravni odbor Planinskega društva Domžale na 7. seji, ki je bila 3. 10. 2007 sprejel

SKLEP

o podpisu pogodbe o podelitvi statusa in o oskrbovanju ter upravljanju planinske koče.

1. Upravni odbor Planinskega društva Domžale ne soglaša s podpisom pogodbe o podelitvi statusa in o oskrbovanju ter upravljanju planinske koče, ki jo je posredovala Planinska zveza Slovenije.
2. K ponujenemu besedilu pogodbe predlagamo naslednje predloge, dopolnitve in popravke:

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, ki jo zastopa predsednik mag. Franci Ekar,
Dvoržakova 9¹, 1000 Ljubljana
in
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE, Kopališka 4², 1230 Domžale,
ki ga zastopa Borut Peršolja kot upravljavec³

skleneta na podlagi 61. člena⁴ Statuta Planinske zveze Slovenije

P O G O D B O⁵

O PODELITVI STATUSA⁶
IN O OSKRBOVANJU TER UPRAVLJANJU PLANINSKE KOČE

Predlogi, popravki in pripombe

1. Dvoržakova ulica 9, p. p. 214, SI – 1001 Ljubljana
2. Kopališka cesta 4, p. p. 66, SI – 1230 Domžale
3. lastnik
4. Ne sedanja (59. člen Statuta PZS) in ne prejšnja (61. člen Statuta PZS) pravna podlaga za sklenitev pogodbe med Planinsko zvezo Slovenije in planinskim društvom nista ustrezni. Pravne podlage za sklepanje takšne pogodbe med društvom in Planinsko zvezo Slovenije v statutu Planinske zveze Slovenije ni.

Stari Statut PZS, veljaven do maja 2007:
61. člen
Planinski objekti so planinske koče, planinske poti, in drugi objekti, ki služijo planinski dejavnosti. Planinske koče so kot osnova množičnega planinstva družbeno pomembne. Obiskovalcem nudijo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo ter so obveščevalna točka GRSS, dajejo obiskovalcem potrebna obvestila in poslujejo po načelih dobrega gospodarjenja ter po predpisih in splošnih aktih člana PZS, če njihovo delovanje ni urejeno s posebnimi predpisi.

Planinske poti, ki so posebej označene s planinsko markacijo in so zavarovane, so javne poti kot podaljšek javnih cest in poti. Planinske markacije in kažipoti so oznake javnega pomena. Obiskovalci po teh poteh hodijo na lastno odgovornost. Člani PZS imajo pravico in dolžnost skrbeti za planinske koče in planinske poti s svojim delom in sredstvi, z dohodki iz svoje gospodarske in druge dejavnosti ter s prispevki podjetij ter drugih organizacij in skupnosti.

Novi Statut PZS, veljaven od 19. 5. 2007:
59. člen

• Planinski objekti so planinske koče, planinske poti in drugi objekti, ki se uporabljajo za planinsko dejavnost.
• Planinske koče so kot osnova množičnega planinstva družbeno pomembne. Obiskovalcem dajejo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo ter so obveščevalna točka GRSS, dajejo obiskovalcem potrebna obvestila, prvo zavetje za ponesrečence, omogočajo uporabo obstoječih tehničnih sredstev za obveščanje in poslujejo po načelih dobrega gospodarjenja ter po predpisih in splošnih aktih člana PZS, če njihovo delovanje ni urejeno s posebnimi predpisi.
• Planinske poti, ki so posebej označene s planinsko markacijo in zavarovane, so podaljšek javnih cest in poti.
• Planinske markacije in kažipoti so oznake javnega pomena.
• Obiskovalci po teh poteh hodijo na svojo odgovornost.
• Člani PZS imajo pravico in dolžnost skrbeti za planinske koče in planinske poti s svojim delom in sredstvi, z dohodki iz svoje gospodarske in druge dejavnosti ter s prispevki podjetij ter drugih organizacij in skupnosti.

⁵ Pogodba nima izrecne oblike pogodbe, ampak ima obliko izvršnega oblastnega akta (zakona, uredbe) – diktat obveznosti ene nadrejene strani drugi podrejeni strani. Pri pogodbi sta stranki enakovredni, enakopravni in obe prevzemata pravice in obveznosti. Predlog te pogodbe je enostranski akt Planinske zveze Slovenije.
sup>6Status planinske koče (kasneje se v predlogu pojavita še dva neusklajena termina, da se s to pogodbo dodeli status (II. člen) oz. naziv planinske koče (III. člen)) ni definiran pravni pojem: ne v avtonomni zakonodaji Planinske zveze Slovenije, ne v pravnem redu Republike Slovenije ali Evropske unije. Sedanja praksa je takšna, da upravni odbor Planinske zveze Slovenije planinske koče uvršča na svoj seznam ali ga z njega briše. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah v 43. členu govori o »evidenci Planinske zveze Slovenije« in ne o statusu. Preden se »status« lahko opredeli v pogodbi, bi bilo »status« treba opredeliti v statutu Planinske zveze Slovenije.

I. člen

S to pogodbo pogodbenika urejata medsebojne pravice in obveznosti zaradi zagotavljanja1 osnovnega zavetja, prenočišča, potrebne prehrane in pijače, zagotavljanje obveščanja2 in druge pogoje določene v 61. členu3 Statuta Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: PZS4), za planinsko kočo Domžalski dom na Mali planini5- II. b kategorija.

Predlogi, popravki in pripombe

¹V pravilniku ni določeno, komu se zagotavljajo navedene pravice – obiskovalcem gora, ne glede na članstvo v planinskem društvu, ki je član PZS..
²Besedilo naj se glasi: ... osnovnega zavetja, prenočišča, prehrane in pijače, obveščanja in pomoči v primeru nesreče.
³Navedeni člen statuta PZS ni ustrezna podlaga za določbo.
⁴Besedilo naj se glasi: ... v nadaljevanju: statut
⁵Besedilo naj se glasi: Domžalski dom na Mali planini, 1534 m, Kamniško-Savinjske Alpe, II. a kategorija. Manjka pa ugotovitvena določba, da je Planinsko društvo Domžale lastnik planinske koče.

II. člen

S podpisom te pogodbe se planinski koči Domžalski dom na Mali planini dodeli status1 "Planinska koča II. kategorije", z vsemi pravicami, dolžnostmi ter izjemami, ki jih določa in dopušča2 Zakon o gostinstvu in drugi predpisi3.

Predlogi, popravki in pripombe

¹Status planinske koče ni pravni pojem – glej predhodno pripombo.
²Manjka navedba avtonomne zakonodaje PZS. Zakon lahko zgolj določa in ne dopušča (besedo dopušča je treba brisati).
³Manjka navedba ostale zakonodaje: planinska koča deluje v skladu z določili Zakona o športu, Zakona o gostinstvu in Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Namesto imena zakona bi bilo bolje napisati ... zakon in podzakonski akti, ki urejajo področje gostinske dejavnosti.

Športne objekte in njihovo namembnost opredeljuje Zakon o športu:

17. člen (športni objekti)

Športni objekti so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.

20. člen (namembnost)

Javni športni objekt se mora uporabljati v javno dobro in za namen, za katerega je bil zgrajen in urejen. Če se javnemu športnemu objektu namembnost spremeni, se mora zagotoviti nadomestni javni športni objekt.

Zakon o gostinstvu v 4. členu med vrstami gostinskih obratov našteva tudi planinske in druge domove. Podrobnejše pogoje za delovanje planinskih koč ureja 43. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah:

43. člen (Planinski dom)

(1) Planinski dom je gostinski obrat, če je dostopen z osebnimi avtomobili ali z žičnico za prevoz oseb preko celega leta in je vpisan v evidenco pri Planinski zvezi Slovenije.

III. člen

Naziv "Planinska koča PZS"¹ mora lastnik (PD v nadaljevanju) označiti s tablo na vidnem mestu pri vhodu v planinsko kočo, v obliki in vsebini, ki jo je določil upravni odbor Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: upravni odbor).

Predlogi, popravki in pripombe

¹Naziv ni usklajen z II. členom. Da se znebimo oblastnega značaja besedila pogodbe, bi bilo treba besedilo spremeniti tako, da bi se glasilo: Planinsko društvo Domžale se obvezuje, da bo planinsko kočo označila ...

IV. člen

Planinska zveza Slovenije oziroma njen Upravni odbor¹ imata sprejet poseben pravilnik o »Upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč²«, ki natančneje določa upravljanje, poslovanje, opremo in vzdrževanje »Planinske koče« (v nadaljevanju: pravilnik).
Določila pravilnika iz prejšnjega odstavka so za PD, ki upravlja planinske koče obvezna³ in so priloga te pogodbe.

Predlogi, popravki in pripombe

¹Kdo je pravna oseba – PZS ali upravni odbor?
²Če je omenjeni pravilnik del tega pogodbenega odnosa, potem mora biti pravilnik sprejet v sodelovanju in s soglasjem pogodbene stranke – s planinskim društvom. PZS ne more akta, ki je sestavni del te pogodbe, kadarkoli enostransko spremeniti. Pred podpisom te pogodbe bi bilo zato treba najprej posodobiti, spremeniti in z različno zakonodajo uskladiti obstoječi pravilnik, ter ga umestiti v statut Planinske zveze Slovenije. Šele to bi omogočilo vgraditev teh rešitev v avtonomni pravni sistem planinskega društva.
³Za takšno določbo v Statutu PZS ni pravne podlage. Gre za enostranski diktat PZS.

V. člen

PD je dolžno upravljati s planinsko kočo kot dober gospodar v skladu s predpisi in internimi akti PZS¹. Vsa pridobljena sredstva z obratovanjem planinske koče, mora planinsko društvo nameniti za vzdrževanje koče ter njeno opremljenost in funkcionalnost².
PD je dolžno vzdrževati planinsko kočo tako, da izpolnjuje in zagotavlja pogoje pravilnika in nudi obiskovalcem planinske koče storitve opredeljene v prvem členu te pogodbe.
V primeru, da PD s svojimi sredstvi ne more zagotoviti pogoje iz prejšnjega odstavka je PZS dolžna zagotoviti primerno³ vzdrževanje planinske koče.
V primeru, da na zgoraj opisani način planinske koče ni možno vzdrževati in jo ohraniti se objekt za stalno ali začasno zapre, oziroma odproda ali odda v najem⁴ za kar se pogodbenika prej sporazumeta⁵.

Predlogi, popravki in pripombe

¹Kaj pa lastni predpisi – pravila planinskega društva, ki so del avtonomne zakonodaje vsakega društva?
2Porabo sredstev ni mogoče omejevati na ta način. Sredstva je treba nameniti tudi za vzdrževanje planinskih poti (tako določa tudi 59. člen statuta PZS), ki pripeljejo do te iste koče, saj planinske poti nimajo rešenega financiranja. V načelu pa lahko društvo vsa pridobljena sredstva porabi za katerokoli društveno dejavnost na podlagi odločitve svojih organov (občnega zbora, upravnega odbora ...) – v svojstvu dobrega gospodarja. PZS s temi določili posega v lastninsko pravico in pravico do razpolaganja s sredstvi društva, kar je nesprejemljivo in nezakonito.
3Kaj je to primerno vzdrževanje planinske koče? Ta pojem pravno ni definiran, ampak je arbitraren. Kako – s katerimi sredstvi in na kakšen način – bo PZS zagotovila izpolnjevanje te določbe? In celo na tuji lastnini? PZS s temi določili posega v lastninsko pravico društev, kar je nesprejemljivo in nezakonito.
4Oddaja v najem je v predlogu pravilnika obravnavana kot neobičajna, celo negativna oblika, enako kot zaprtje ali prodaja planinske koče. Torej ukrep v sili, ne pa nekaj najbolj običajnega, gospodarnega in zakonitega. Tudi praksa v sosednjih alpskih državah kaže na upravičenost takšnega načina upravljanja s planinsko kočo. Zakon o društvih celo pravi, da društvo ne sme opravljati pretežno pridobitne dejavnosti. Po tolmačenju finančnih oblasti (ministrstvo za finance, davčna uprava, računsko sodišče) je poslovanje planinske koče pridobitna dejavnost. Ob manjšem obsegu drugega društvenega programa je obseg poslovanja planinske koče lahko hitro večji od polovice vseh prihodkov, kar pomeni, da takšno društvo deluje nezakonito.
5Odločitev o najemu je stvar zelo tehtnega razmisleka in upoštevanja številnih poslovnih okoliščin. V našem primeru smo ta postopek vodili celo leto na osnovi celovite SWOT analize.

VI. člen

Obratovalni čas planinske koče se objavi v javnih obvestilih¹. Obratovanje planinske koče je lahko:
- vse leto
- v poletni in zimski sezoni
- v poletni sezoni
- občasno,
- v določenih dneh.
Neprekinjeno obratovanje planinske koče v objavljenih terminih je za PD, ki kočo upravlja obvezno. PD je odškodninsko odgovorno obiskovalcem², če jim je nastala škoda zaradi kršitve obratovalnega časa.

Predlogi, popravki in pripombe

¹V sredstvih javnega obveščanja – na kakšen način, kdo bo plačnik oglasov?
²To ni določba, ki sodi v pogodbo. Odškodninski odnos bo nastal v posameznem konkretnem primeru na podlagi obligacijskega zakonika oz. varstva pravic potrošnikov. Oboje obstaja in je obiskovalcem planinske koče zagotovljena z ustavo in zakoni.

VII. člen

V času obratovanja mora oskrbnik¹ planinske koče sprejeti vsakega obiskovalca, ki je v stiski (neurje, nočni čas) ne glede na zasedenost koče.

Predlogi, popravki in pripombe

¹najemnik

VIII. člen

V prostorih planinske koče mora biti na vidnem mestu objavljen hišni red koče, ime oskrbnika, knjiga vpisov obiskovalcev ter cenik prenočišč in osnovnih živil ter pijač, ki jih za vsako leto določi UO PZS1. Cenik prenočišč vsebuje tudi popust za člane PD2.

Predlogi, popravki in pripombe

¹V tržnih pogojih delovanja je dogovorni način oblikovanja cen in storitev sporen, morda celo nezakonit. Sklep o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in napitkov v planinskih kočah I in II kategorije, ki ga vsako leto sprejme upravni odbor Planinske zveze Slovenije, je z vidika omejevanja konkurence (5. člen zakona o preprečevanju omejevanja konkurence) vsekakor zelo sporen in lahko predmet obravnave Urada za preprečevanje omejevanja konkurence.
2V primeru najema, je potrebno poskrbeti tudi za izravnalno shemo izpadlih prihodkov najemnika v primerih popustov. Kako se oblikuje cena prenočevanja in kaj pokriva cena? Kdo bo nadomestil izpadle prihodke? Planinska zveza Slovenije na tem področju ni naredila nič.

IX. člen

Ta pogodba preneha¹:
- s sporazumnim odstopom od pogodbe,
- s prenehanjem planinskega društva, ki planinsko kočo upravlja,
- z začasnim ali stalnim zaprtjem koče,
- zaradi grobih kršitev določil te pogodbe.

Predlogi, popravki in pripombe

¹Pogodba, glede na celo vrsto določil, ki se lahko v času pogodbe temeljito spremenijo (najemno razmerje, določila pravilnika ...), ne more veljati za nedoločen čas. V pogodbi tudi ni predvidena možnost enostranskega odstopa ali odpovedi pogodbe.

X. člen

Za grobo kršitev te pogodbe se šteje naslednje:

1. če upravljavec na predpisan način ne označi planinske koče pred vhodom,
2. če na predpisan način ne objavi hišnega reda in cenika v prostorih planinske koče,
3. če pridobljena sredstva iz obratovanja koče ne vlaga v vzdrževanje in izboljšanje opremljenosti koče¹
4. če članom planinskih društev ne priznava predpisanih popustov kot so določeni v ceniku,
5. če se ne drži obratovalnega časa kot je objavljeno,
6. če odkloni zatočišče obiskovalcem v stiski,
7. če se ne drži drugih obveznih navodil, ki jih določi² Planinska zveza Slovenije,
8. če ne zagotovi in izvaja ukrepe za preprečevanje požarov in drugih nevarnosti obiskovalcev³ ali krši higienske predpise, ki jih je dolžan zagotoviti v okviru svoje dejavnosti in so določeni s splošnimi predpisi,
9. če ne zagotavlja naravovarstvenih ukrepov v bližini⁴ planinske koče.

V primeru kršitve, kot so navedene zgoraj lahko Planinska zveza Slovenije prekine pogodbo⁵ in koči odvzame naziv in status planinske koče⁶ Planinska koča s tem izgubi ugodnosti, ki ji pripadajo glede na določila Zakona o gostinstvu⁷

Predlogi, popravki in pripombe

1. Zgolj v opremo planinske koče? Kaj pa v investicijsko vzdrževanje in investicije? Določba je zelo površna in škodljiva.
2. PZS lahko sama – brez društev – določa obvezna navodila. Recimo: PZS določi, da moramo Slovenski vojski dati prenočišče zastonj (tak sklep obstaja!!!)... Ta vsebina je zelo diskriminatorna in nesprejemljiva!
3. Besedilo ... nevarnosti obiskovalcev ... je neustrezno.
4. Kaj je to bližina planinske koče? Je lastnik oz. najemnik dolžan to izvajati tudi na sosednjem zemljišču, ki je v neposredni bližini, ima pa to napako, da je v tuji lasti?
5. Kdaj lahko pogodbe prekine druga pogodbena stran – planinsko društvo?
6. Status planinske koče ne obstaja.
7. Glede na ta določbe zakona, ki ureja gostinsko dejavnost, planinska koča nima nobenih oprijemljivih ugodnosti.

XI. člen

Ta pogodba se sklepa tako za planinske koče, ki so v lasti Planinske zveze Slovenije kot za koče, ki so v lasti PD ali zasebnikov. Pogodba je podpisana v dveh enakih izvodih, ki ju podpišeta predsednika PZS in PD. Vsaka stranka prejme po en izvod pogodbe.

Predlogi, popravki in pripombe

V primeru najema, bi morala biti stranka v pogodbenem odnosu, tudi najemnik, pogodba pa bi morala biti tripartitna: med PZS, društvom in najemnikom.

XII. člen

Stranki se sporazumeta, da je za reševanje sporov iz te pogodbe izključena pristojnost sodišč in bosta morebitne spore reševali v skladu s 69. členom Statuta PZS.

Predlogi, popravki in pripombe

Pravilno je 67. člen statuta PZS.
3. Planinsko društvo Domžale izraža pripravljenost za nadaljnji dogovor in pričakuje, da se bo Planinska zveza Slovenija odzvala na predloge in pripombe.
4. S sprejetim sklepom seznanimo planinska društva, ki imajo v lasti planinske koče.