Boris Štupar 16.10.2013 07:29 1311 0

Pohod na Goro Oljko

Seniorji.info - Ivan in Olga Kos: V soboto, 12. oktobra 2013, sva se Vandrovčka iz DU Zagorje ob Savi zapeljala na Trojane, kjer sva se pridružila pohodnikom iz DU Litija.

Namenjeni smo bili na Goro Oljko. To je kraški osamelec, ki se dviga nad Spodnjo Savinjsko dolino. Na vrhu stoji mogočna baročna cerkev z dvema zvonikoma, ki je dobro vidna z avtoceste. Gora Oljka je priljubljena izletniška in romarska točka. Nanjo vodi več poti. Vključena je v Savinjsko, Šaleško, Polzelsko, Andraško in Martinovo planinsko pot. Zapeljali smo se v Polzelo in naprej v Podvin pri Polzeli, ki je naselje v občini Polzela.

Pohod smo začeli po cesti skozi naselje, potem po kolovozu in dalje po stezi skozi gozd. Ob poti smo si ogledovali užitne in strupene gobe. Po petindvajsetih minutah smo se povzpeli na Vinski vrh, ki ga domačini imenujejo Vimperk. Na vrhu je cerkev sv. Miklavža, v bližini pa žig Polzelske in Savinjske planinske poti. Včasih je bila tam tudi Planinska koča na Vimperku (445 m). Ogledali smo si tudi antenski stolp, ki je skrit v ogromni umetni smreki- zanimiva rešitev. Od tam smo šli navzdol do asfaltne ceste. Hodili smo mimo vinogradov, sadovnjakov, njiv, vikendov in stare lesene preše.

Pot nas je vodila skozi gozd do križišča asfaltne ceste Polzela-Gora Oljka-Dobrič. Na drevesih so bile tudi oznake malteških vitezov. Ob poti smo imeli postanek za malico iz nahrbtnika.

Po dveh urah hoje smo prišli v naselje Dobrič do Gostilne pri Jugu (530 m). Tam se je naši poti priključila Martinova pot iz Podgore, za katero skrbi PD Šmartno ob Paki. Kmalu smo zapustili cesto in se po stezi skozi gozd vzpenjali proti vrhu. Zadnji del poti nas je presenetil dež. Strmino smo premagali v štiridesetih minutah. Prišli smo do Planinskega doma na Gori Oljki (725 m), ki ga upravlja PD Polzela. Tam smo imeli naročano malico. Ponudba in postrežba je bila odlična. Po malici pa so nas pogostili s kostanji, ki so ga pekli pred planinskim domom.

Nad planinskim domom, na vrhu Gore Oljke stoji cerkev sv. Križa (733 m). Pod cerkvijo pa je podzemno svetišče. Včasih se je Gora Oljka imenovala Križna gora.

Zaradi dežja se nismo razgledovali po okolici. Na Gori Oljki sva bila že večkrat, a vedno po drugi poti. Tokrat nas je vodnik Borut vodil po daljši poti. Pot je dobro označena in lahka.

Ivan in Olga Kos

14.10.2013