Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prečenje Polhograjskih dolomitov

Večer, 05.04.06 – Jože Praprotnik: Manj znane planinske poti in vrhovi

Večer, 5. aprila 2006
NARAVA, GORE IN LJUDJE

Manj znane planinske poti in vrhovi

Prečenje Polhograjskih dolomitov

Letošnja zima nam je zaprla tudi srednjegorje, zato pa je za dokazovanje in ohranjanje telesne pripravljenosti kot naročena, če najdemo sebi primeren izziv


Tokratni pohod je kar zahteven planinski izlet, ki pa ga lahko tudi poljubno prekinemo, še sploh, če nas ustavi slaba kondicija, razmočeni čevlji ali opešana družba. Začetek poti je v Šentvidu nad Ljubljano, pred odcepom desno na gorenjsko avtocesto. Malodane nasproti cerkve bomo povprašali, če sami ne bomo našli, za stezo, ki vodi na Toško čelo. Prvih petnajst minut se tisti slabi kolovoz vzpenja skozi mešani gozd, zgoraj, kjer zavije ena pot desno po stranskem slemenu proti Mednu, pa se kolovoz zravna in nadaljujemo naravnost naprej.

Pred seboj imamo zdaj nekaj kilometrov položne slabe ceste, po kateri se da peljati z gorskim kolesom. Zdaj je borovničevje, ki ga je tu polno in ki rodi lepe borovnice, še pod snegom, cesta pa se nekoliko ovija okoli globač, dokler se kar strmo ne vzpne na Toško čelo, izletniško točko z gostišči na višini okoli 590 metrov. Do tod vodi tudi lepa asfaltirana cesta, od tu naprej na Katarino, kamor smo namenjeni, pa le še vedno splužena makadamska cesta. Do turistično priljubljene Katarine imamo pred seboj kakšno uro hoje in o tem koščku poti ne bomo izgubljali besed, saj je pred nami še zelo dolga pot. Tudi skozi vasico Topol na sedlu, kjer se cesta na drugo stran prevali v dolino Ločnice, bomo pohiteli, ne da bi se ozrli na vabljivo gostišče pri Dobnikarju. Naš naslednji bližnji cilj je turistična kmetija na Gontah med Grmado in Toscem. Zdaj je pred nami le še precej shojena planinska pot po slemenu, delno tudi po južni strani, kjer sneg že nekoliko pobira in kjer je tudi nekaj blata. Po slabi uri hoje smo na Gontah in pred nami je prvi resnejši vzpon na 1021 metrov visoki Tošč, najvišji vrh Polhograjcev. Malo nad kmetijo zavije steza levo in pred seboj imamo kar nekaj strmine po zglajenem snegu. Tu je vse polno cvetočega resja in telohov, ki poganjajo med rdečimi bori na precej krušljivem terenu. Tudi zgoraj, kjer je še kar lep razgled in slaba klopca, se ne obiramo kaj dosti. Nadaljujemo po edini možni poti po slemenu navzdol vse do manjše, a zelo slikovite cerkvice sv. Jedrt. Če smo civilizacijo in hrup na Celovški cesti v Šentvidu zapustili ob sedmi uri zjutraj, nam kazalci na uri zdaj kažejo eno popoldne. Nedaleč od cerkvice se lahko odločimo za skrajšanje ture in se po cesti spustimo v dolino Hrastnice in naprej ob živahnem potoku v Škofjo Loko. Tudi ta skrajšana varianta pa ni kratka, saj imamo do Loke, če ne naštopamo, kar tri ure.

Steza po slemenu naprej proti Selu nad Polhovim Gradcem je zdaj mnogo manj shojena. Od Sela potem nadaljujemo čez 934 metrov visoko Mlako ter potem kak kilometer po cesti, ki vodi iz Črnega Vrha v Poljane. Pred nami je zdaj Pasja ravan, 1029 metrov visoka gora in ker hrib ni poraščen, je z njega res lep razgled na vse strani. Se pa ne kaže dosti obirati, pred nami še kar lep kos poti do Gorenje vasi. Sledimo karti in po cesti do kmetov Ogrina, Kosmačarja, pa še naprej navzdol v zaselek Kremenk in naprej do kmeta Brdarja ter čez Bačne in Jejdovo brdo ter skozi gornjo in dolnjo Dobravo v Gorenjo vas ter na drugi strani Poljanščice na avtobus. Po cesti iz Šentvida do Gorenje vasi v Poljanski dolini je kar blizu 30 kilometrov. Po slemenih jih je nekaj manj, a je zato kar nekaj vzponov in spustov, in če bomo to turo izpeljali v celoti, nam ni treba skrbeti za dobro telesno pripravljenost.

Jože Praprotnik


Fotografija: Na obronku Polhograjskih dolomitov - Jože Praprotnik


Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1754

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.