Članov Planinske zveze Slovenije je vsako leto manj – V primerjavi 2004 z letom 2003 je članov 11% manj – PD šteje povprečno le še 219 članov – Povečanje članstva beležijo le v MDO PD Notranjske
Pregled in gibanje članstva v PZS
Članstvo PZS v letu 2004 v primerjavi z letom 2003
V letu 2004 je bilo v 245 članicah PZS 53.743 članov, ki so plačali članarino. 15 članic PZS ni izkazovalo članstva. Povprečno je vsako društvo štelo 219 članov.
Vsega članstva je bilo v primerjavi z letom 2003 za 11% manj.
Povečanje članstva beležijo le v MDO PD Notranjske (za +3%), v MDO Dolenjske in Bele Krajine so ostali na enaki ravni kot leto poprej, večji upad od povprečja pa imajo v MDO PD Koroške (-26%), MDO PD Gorenjske (-14%) in MDO PD Savinjske (-14%).
V preteklem letu se je število članov povečalo ali ostalo enako kot leto poprej v 75 društvih; društva so pridobila 1676 novih članov.
V kar 155 društvih pa se je zmanjšalo število članov v primerjavi z letom 2003; društva so zgubila v letu dni 8385 članov.
Nekateri trendi v gibanju članstva, ki izstopajo v letu 2004 so prisotni že dalj časa.
Za primerjavo so vzeti podatki za 1992, 1996, 2000 in 2004. V tem obdobju je bilo mogoče podatke primerjati med seboj, kljub temu, da so bile prisotne spremembe v regionalni organiziranosti (območja meddruštvenih odborov) in da so se spreminjale kategorije članstva.
2a) Število članov
Od leta 1989 članstvo vztrajno upada.
Od 1992 do 2004 so planinska društva zgubila 40.654 članov ali 43% vsega članstva. V tem obdobju pa je naraslo število planinskih društev od 183 na 245 (+34%).
2b) Velikost društev
Gibanje števila društev je ena redkih kategorij, ki je v teh statistikah pozitivna. Ob upoštevanju stalnega zmanjševanja števila članov, pa hkratno povečevanje števila društev pomeni, da se drastično zmanjšuje povprečno število članov v planinskem društvu. Leta 1992 je bilo povprečno število članov v planinskem društvu 516, lani pa le še 219.
Drobljenje planinskih društev ponazarja še podatek o številu planinskih društev nad 1000 člani. Medtem ko je bilo leta 1992 teh društev še 24, v njih pa je bilo včlanjenih 45.917 članov oz 49% vseh članov, je bilo 1996 teh društev 17, leta 2000 15, da bi jih bilo v letu 2004 le še 5. Lani je bilo v društvih nad 1000 člani včlanjeno 7.737 članov oz. 14% vseh članov. Ob zmanjševanju planinskih društev z več kot 1000 člani pa narašča število planinskih društev, ki imajo manj kot 100 članov. Leta 1992 je bilo takih društev 39, v njih je bilo včlanjeno 1998 oz. 2% vseh članov. Lani pa je bilo planinskih društev z manj kot 100 člani že 99 in v njih je bilo včlanjeno 4591 članov oz. 9% vseh.
Gibanje članstva v časovnem obdobju 1992 - 2004
2c)
Struktura članstva
V gibanju članstva je zaznati opazno staranje članstva. Število mladih v vseh letih upada hitreje, zato se posledično članstvo v planinskih društvih stara. Leta 1992 je bilo med vsemi člani planinskih društev še 40% mladih, v letu 2004 je ta delež padel na 31%.
2d) Meddruštveni odbori
MDO Dolenjske in Bele Krajine. Planinska društva so v tem MDO zgubila v dvanajstih letih 2/3 mladih. Leta 1992 so mladi predstavljali 55% vsega članstva, v letu 2004 pa le še 27% vsega članstva.
MDO Gorenjske. V tem meddruštvenem odboru se število planinskih društev ni povečevalo tako kot drugod v Sloveniji. Tradicionalno so v tem meddruštvenem odboru v povprečju največja planinska društva. Povprečno število članov v planinskem društvu je v posameznih letih za 50% do 80% višje od povprečja v Sloveniji. Obenem pa imajo planinska društva tega meddruštvenega odbora tradicionalno najmanjši delež mladih med člani, ki se je gibal od 34% v letu 1992 do 27% v letu 2004.
MDO Koroške. Planinska društva tega meddruštvenega odbora so zgubila poleg ljubljanskega in zasavskega meddruštvenega odbora največ članov v dvanajstih letih. Upad članstva v koroškem MDO pa je najbolj opazen v zadnjih štirih letih, ko se je število članov prepolovilo.
MDO Ljubljane. Planinska društva tega območja so med regijami, ki so zgubila največ članov v dvanajstih letih. Pri tem je upoštevano, da se je območje tega MDO spreminjalo. Obenem je to območje, ki ima tradicionalno majhen delež mladih med vsemi člani (26% v letu 2004)
MDO Kamniško Bistriški. Upad števila mladih je manjši od upada števila vseh članov, zato jih zadnji podatki uvrščajo med regije z nadpovprečnim deležem mladih (36%) med vsemi člani.
MDO Notranjski. Podobno kot planinska društva s kamniško-bistriškega območja je tudi notranjskim planinskim društvom v dvanajstih letih upadlo število mladih manj kot število članov. So med regijami z nadpovprečnim deležem mladih (38% v letu 2004). Obenem pa so planinska društva tega območja tradicionalno med najmanjšimi po številu članov. Povprečno število članov planinskih društev z notranjskega MDO dosega polovico slovenskega povprečja (109 v letu 2004).
MDO Podravja. Planinska društva tega področja odlikuje statistično povprečje. V vseh kazalcih (gibanje članstva, povprečno število članov planinskega društva, delež mladih) so njihove vrednosti enake ali zelo blizu povprečnim vrednostim, ki veljajo za celo območje Slovenije.
MDO Pomurja. V preteklih letih so bili med regijami z največjim deležem mladih med celotnim članstvom. V zadnjih štirih letih pa se je število mladih prepolovilo.
MDO Posočja. Planinska društva tega območja so največji padec članstva in mladih zabeležila v obdobju od 1992 do 1996. Od tega obdobja dalje pa so njihovi indeksi padanja manjši od povprečja.
MDO Primorsko Notranjski. Planinska društva tega območja so med regijami, ki so v dvanajstih letih zgubile največ članov. Obenem pa so tradicionalno v vrhu po deležu mladih med vsemi člani (43% v letu 2004).
MDO Savinjski. Planinska društva so v zadnjih štirih letih zgubila dobro četrtino vsega članstva(26%). V predhodnih osmih letih (od 1992 do 2000) pa se je število vseh članov zmanjšalo za samo 8%.
MDO Zasavja. Zasavska planinska društva absolutno prednjačijo v zmanjšanju števila članov. V dvanajstih letih so zgubili slabih 60% članov in 68% mladih. Število planinskih društev pa ostaja že vrsto let enako.
Meddruštveni odbori predstavljajo enega od temeljev sedanje organizacije Planinske zveze in podlago za kadrovanje v organe Planinske zveze. Pri tem je bilo velikokrat slišati očitke zavoljo nesimetrične velikosti meddruštvenih odborov (glede na število članov ali planinskih društev). Trendi v gibanju članstva »popravljajo« nesimetričnost. Leta 1992 je imel največji MDO 11x več članov kot najmanjši MDO; lani pa so imela planinska društva največjega MDO le še 7x več članov kot planinska društva najmanjšega MDO.