Gorenjski glas, 16.09.05 – Matjaž Podlipnik: zmanjšanje števila nesreč pripisujeta boljši opremi...
Razgledi
VARNOST V GORAH
Janez Kunstelj in Klemen Gričar zmanjšanje števila nesreč v gorah pripisujeta vedno boljši pohodniški in alpinistični opremi ter večji ozaveščenosti.
Prostovoljni gorski reševalci uspešnejši
od poklicnih
Janez Kunstelj, načelnik GRS postaje Kranjska Gora, in Klemen Gričar, reševalec letalec in inštruktor pri GRSS, pravita, da se število nesreč v gorah iz leta v leto zmanjšuje
Vedno več planincev uporablja čelade, varnostne zaponke in predvsem dobre čevlje. Včasih pa vendarle pride do nesreče. Kaj storiti v takšnem primeru? Če imamo pri sebi mobilni telefon, vedno pokličemo brezplačno številko 112, saj le s centra za obveščanje lahko sprožijo reševalno akcijo. Katere podatke moramo posredovati ob nesreči? Kdaj in kje se je zgodila nesreča, kaj - kakšna nesreča se je zgodila, koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe ter kakšne so razmere na kraju nesreče, so podatki, ki bodo reševalcem v veliko pomoč pri načrtu in izvedbi reševalne akcije.
Reševanje je lahko izjemno težko
"Povprečen reakcijski čas od klica na pomoč in do trenutka, da se reševalna ekipa zbere na postaji, se je v zadnjih petih letih prav na račun mobilnih telefonov znižala na deset minut," je povedal Janez Kunstelj. Po podatkih GRSS je letos do vključno 15. avgusta pri reševanju v triinpetdesetih od sto šestintridesetih reševalnih akcij sodeloval helikopter. Mnogokrat megla in močan veter ne dopuščata helikopterskega reševanja. Reševanje tako lahko postane izjemno težko in zahtevno.
Janez Kunstelj se spominja zime izpred nekaj let: "V severni steni Špika si je znani alpinist zlomil nogo. Morali smo priti na vrh Špika in se nato spustiti dvesto metrov. Zaradi slabega vremena helikopter ni mogel sodelovati v akciji. Ob enih ponoči smo se z vso opremo, to je dve jeklenici po sto metrov, dve statični vrvi po sto metrov, UT - reševalna nosila, vitla, komplet za imobilizacijo in osebna oprema reševalcev za zimsko reševanje, v zimskih razmerah odpravili proti vrhu Špika. Vrh smo v težkih razmerah - pri minus 12 stopinjah Celzija in hitrosti vetra 60 kilometrov na uro - dosegli šele ob sedmi uri zjutraj. V tako težkih reševalnih akcijah na pomoč pridejo tudi najbolje pripravljeni reševalci sosednjih postaj GRS iz Mojstrane in Rateč, saj bi tisti, ki fizično niso dovolj pripravljeni in premalo izkušeni, lahko povzročili nesrečo."
Reševalci večkrat tvegajo življenje
Reševalci večkrat tvegajo življenje, da bi pomagali ljudem v nesreči. GRS je prostovoljna organizacija in tako Janez Kunstelj kot Klemen Gričar sta prepričana, da to prinaša veliko prednosti pred profesionalizacijo. Medtem ko GRSS danes z vso opremo, tečaji in izobraževanjem stane okrog sto milijonov tolarjev letno, bi takšen znesek zadostoval le za plače dvajsetih poklicnih reševalcev.
Kje je šele oprema? Domači reševalci imajo veliko prednost pri poznavanju terena, po drugi strani marsikatera reševalna akcija zahteva več kot deset reševalcev. In če se zgodi več nesreč hkrati? "Največja vrednota je, ko vidiš nekoga, ki je rešen. Ko tega ne bo več, bo postalo reševanje rutinersko, profesionalno in večkrat se bomo vprašali, ali naj gremo ali ne - in to je najslabše, kar se reševalcem lahko zgodi," pravi Janez Kunstelj.
Nekaj računov že napisali
Mnogokrat morajo gorski reševalci posredovati tudi zaradi malomarnosti in brezbrižnosti. Največkrat gre za pohodnike s slabo in pomanjkljivo opremo, za iskalne akcije brez potrebe ali celo za vinjene pohodnike. Račun za takšno posredovanje lahko izstavi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na predlog vodja reševalne akcije. Nekaj takšnih primerov že bilo in računi so bili celo plačani.
Verjetno takšno prakso lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zavedati pa se moramo, da je včasih izjemno težko postaviti mejo, kdaj naj ponesrečenec reševanje plača in kdaj ne, saj niti dve reševalni akciji nista enaki.
Pakistanska pilota premaknila mejo mogočega
V zadnjem mesecu je duhove s svojim podvigom v Rupalski steni pakistanskega osemtisočaka Nanga Parbat buril odlični slovenski alpinist Tomaž Humar.
Kaj menita o tem podvigu Janez in Klemen? "Tomaž bi steno ob boljšem vremenu splezal, hvala bogu, da so ga rešili."
"Pogovarjajo se, da bi ustanovili posebno skupino za reševanje v visokih gorstvih. In če vemo, da je helikopter pristal na vrhu Everesta, bi bilo ljudi ob vznožju Himalaje, potrebno naučiti reševanja," pravi Janez Kunstelj. Pakistanska pilota, ki sta rešila Humarja sta torej očitno premaknila mejo mogočega v smislu reševanja v gorah.
Humar bi ravnal slabše, če se ne bi privezal
Ko so Humarja srečno dosegli, je skoraj prišlo do tragedije. Tomaž se namreč ni odpel s sidrišča, ko je dal znak helikopterju za dvig. Bi situacijo lahko primerjali z Okrešljem?
Klemen Gričar pravi: "Srečno se je končalo za pilota v helikopterju in za Tomaža, lahko bi prišlo do hude tragedije. Težko komentiram, deset do dvajset odstotkov zbranosti ti vzamejo ropot motorja helikopterja, piš in himalajska stena. Vedeti moramo, da je bil Tomaž nenaspan, saj se je ravno predramil iz rahlega spanca. Srečo so imeli, da helikopter ni izgubil stabilnosti. Tomaž je napravil napako, k sreči se je dobro izteklo."
Janez Kunstelj dodaja: "Okrešlja ni moč primerjati s Himalajo. Na Okrešlju je helikopter potegnil plezalno vrv, tam le najtanjšo vrvico. Mislim, da bi Tomaž ravnal še slabše, če se ne bi privezal, saj bi ob lovljenju vrvi lahko celo padel."
Gorski reševalci ne marajo birokracije
Postaja GRS v Kranjski Gori poleg reševanja v gorah sodeluje tudi pri izobraževanju mladih, organizira predavanja in vodi šolo v naravi, ki jo ima na Vršiču vsako leto osnovna šola iz Kranjske Gore. Reševalci sodelujejo pri različnih smučarskih in drugih tekmovanjih, skrbijo za varnost na pohodih, poleg tega pa vzdržujejo telesno pripravljenost s pohodi, plezanjem in turnim smučanjem.
Kranjska Gora je zibelka Gorske reševalne službe Slovenije, na pobudo dr. Josipa Tičarja in dr. Jerneja Demšarja je bila tam ustanovljena leta 1912. V zadnjem času je GRSS na pragu reorganizacije, saj naj bi se na pobudo nekaterih GRS postaj odcepila od Planinske zveze Slovenije in delovala kot samostojna organizacija. Postaja GRS Kranjska Gora želi ostati pod okriljem PZS, saj si gorski reševalci ne želijo dodatne birokracije, ki bi jo prinesla samostojna organizacija.
Matjaž Podlipnik