Delo, sreda, 18. avgusta 2004: Srečanje planincev na Mangartskem sedlu – Dan v Pokljuških gozdovih...
Razgibajmo se
Srečanje planincev na Mangartskem sedlu
Planinsko društvo Bovec se odpravlja v soboto, 21. avgusta, na Mangartsko sedlo (pod Mangartom, z 2678 metri tretjo najvišjo goro v Sloveniji), lahko se jim pridružite. Na pot bodo krenili zgodaj zjutraj, ob 11. uri pa se bodo zbrali pred kočo na sedlu. Ta je sicer tudi priljubljeni cilj kolesarjev; do koče, nekdanje stražarnice, je namreč mogoče prikolesariti (in se tudi pripeljati z avtom) po nekdanji vojaški cesti, zgrajeni leta 1938. Po spustu v dolino lahko obiščete trdnjavo Kluže, kjer bo ob 17. uri odprtje razstave slik in razglednic fotografa in zbiralca Cirila Velkavrha. Informacije: 040-308-172.
Dan v pokljuških gozdovih
Pokljuka, obširna, od 1200 do 1500 metrov visoka gozdna planota pod triglavskim pogorjem, je zaradi svoje višine in lege, čistega zraka in vrste možnosti za rekreacijo priljubljeni cilj rekreativcev v vseh letnih časih. To nedeljo, 22. avgusta, se lahko podate v skrivnostne pokljuške gozdove s Planinskim društvom Ljubljana-Matica. Ves dan boste hodili po nezahtevni poti (kratek čas tudi zahtevni), primerni za vsakogar, ki je dobro telesno pripravljen in vešč gibanja po sredogorju. Obiskali boste planino Javornik, Blejsko kočo na Lipanci, planine Klek, Meja dolina, se spustili v Pokljuško sotesko in Krnico. Zbirni prostor in odhod avtobusa bosta ob 6.30 izpred društvene pisarne na Miklošičevi 17 v Ljubljani. Prijavnina je 4000 tolarjev. Informacije: 01/231-26-45.
Snidenje na Poreznu
Porezen (1632 metrov) je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja in eden od treh najvišjih vrhov južnega predgorja Julijskih Alp (poleg Ratitovca in Blegoša), nanj pa vodijo številne, precej strme poti. S Cerkljanskega se nanj povzpnete iz Poč ali s Poljan, iz Baške grape vodita iz Hudejužne in skozi Zakojco, s severne strani se s Petrovega Brda, z vzhodne strani iz Davče in Novakov, najpoložnejša pot na Porezen pa vodi iz Jesenice. Planinsko društvo Cerkno, ki praznuje letos 100. obletnico, bo to nedeljo, 22. avgusta, z Meddruštvenim odborom Posočja na vrhu pripravilo srečanje planincev. Tam bodite vsaj ob 11. uri. Informacije: 031-615-245, katarina.filipic@siol.net.
Od izvira Kamniške Bistrice na Kokrško sedlo
Med Grintovcem in Kalško goro je 1793 metrov visok preval, ki ločuje dolini Kamniške Bistrice in Kokre: Kokrško sedlo. Na njem je planinska koča z imenom botanika Karla Zoisa (1756–1799), sicer brata barona Žige Zoisa. Kokrško sedlo je izhodišče za vzpone na Grintovec, Kalški greben, Kalško goro, Skuto ..., do njega pa boste iz Kamniške Bistrice potrebovali približno dve uri (strm vzpon!). Člani Planinskega društva Bajtar se bodo pod Grintovce odpravili to soboto, 21. avgusta, za zbor pa so dogovorjeni na cilju ob 11. uri. Če bi se jim radi pridružili že pred vzponom, se za podrobnosti pozanimajte po telefonu: 041-577-625.
Z Aerofitom na Triglav
Vrh Triglava je bil prvič osvojen 25. avgusta 1778, ko so nanj stopili štirje domačini iz Bohinja. Možje so se nanj podali po poti čez Velo Polje in Ledine, kjer je danes planinski dom Planika. Za Malim Triglavom so trčili ob zloglasni triglavski greben, a so ga brez prave opreme preplezali in dosegli vrh. Na Triglav (te dni precej oblegan) se lahko v soboto, 21. avgusta, podate po isti poti kot vrli Bohinjci pred 226 leti. Tokrat bodo vaša družba člani Aerofita iz Naklega, ki je sicer znano podjetje za organizacijo fitnesa in aerobike. Dvodnevni gorniški izlet bodo začeli na avtobusni postaji v Kranju v zgodnjih jutranjih urah, pot pod noge pa boste vzeli v Stari Fužini. Informacije: 04/234-09-99, aerofit@siol.net.
Žirovski kolesarski krog 2004
Turistično društvo Žiri pripravlja zadnji avgustovski konec tedna rekreativno kolesarjenje okoli žirovske kotline. Zbor bo v soboto, 28. avgusta, ob 8.30 v Žireh; začetek daljšega kroga bo ob 9. uri, začetek krajšega, družinskega, pa ob 11. uri. Tisti, ki se boste odločili za prvega, se boste podali v hribe, ki obdajajo nekdanje jezero, se zapeljali po dolini Žirovnice in se po stari italijanski cesti vzpeli na Vrsniško planoto. Nato boste odkolesarili čez Govejk v Korita, od tam na 1000 metrov visoki Mrzli vrh s prečudovitimi razgledi na Krn in druge Julijce, Kamniške Alpe ... Sledilo bo okrepčilo in spust po dolgem grebenu in strmi gozdni poti na Selo. Kdor tam ne bo imel več volje za nadaljevanje poti, bo lahko kolesarjenje končal in se vrnil v Žiri. Drugi se boste prek Zabrežnika dvignili na Žirovski vrh in se mimo mnogo bunkerjev Rupnikove linije pripeljali do koče na Javorču (903 metrov). Prekolesarili boste ves Žirovski vrh, se nato spustili v Smrečje in se znova dvignili na vrh Sv. treh kraljev (883 metrov). Sledila bosta spust proti Sedejevi dolini in blag dvig do koče na Goropekah. Tu se bo kolesarski krog končal s toplim obrokom in druženjem. Lažja družinska pot bo iz središča Žirov vodila po dolini Račeve, se vzpela na vrh Sv. treh kraljev in sledila prvi poti. Daljša pot bo dolga 54 kilometrov, prekolesariti pa bo treba 1500 metrov višinske razlike – kolesarji naj bi zanjo potrebovali od tri do šest ur. Krajša bo dolga 20 kilometrov (višinske razlike bo za 413 metrov), prekolesariti naj bi jo bilo mogoče v eni do treh urah. Štartnina za obe poti bo 1500 tolarjev, vključevala pa bo kartonček za žige, zemljevid, pijačo, hrano in majico. Informacije: 04/505-07-10, 04/510-40-50, 041-375-370.
Pripravil Žiga Černe
Podatke za brezplačno objavo pošiljajte na naslov: Zavod za šport Slovenije – Športnoinformacijski center, Celovška 25, 1000 Ljubljana, faks 01/230-60-84, e-pošta: koledar@spic.tv, spletna stran: www.razgibajmozivljenje.net