Janez Pikon: Iz osrčja Bohinja si razdeli Zgornjo in Spodnjo bohinjsko dolino med Senožeti. Letošnji tradicionalni novoletni pohod je na gorski vrh izveden v dveh dnevih: nekatere vodil sončni je razgled, ostale mokri le nasmeh. 
Novoletni prazniki s hladnejšim vremenom in izredno razgledna Rudnica sredi Bohinja postreže z lepimi razgledi po Bohinjski dolini. Številni obiskovalci Rudnice že dolga leta v teh dneh radi obiščejo razgledna pobočja gore, katere prostrana Senožeta s Kajzanco in vzhodno Šavnico delijo Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino vse do jezera. Prvi dan novega leta in obisk gore sredi Bohinja je že nekajletna tradicija. Rudnica je želja vsakega od nas, tu se dobimo, voščimo za praznike in pogovorimo, skratka prijeten dan je vedno zagotovljen z veliko veselja in dobrega počutja. Ob pogovoru, kljub deževnemu vremenu čas hitro teče. V popoldanskih urah se razidemo in po različnih poteh vrnemo v dolino, ter si obljubimo, da še pridemo.
Novoletna noč je mimo, hladno jutro in žarki sonca že počasi prebujajo našo dolino. Brod, vasica pod Rudnico je eno od izhodišč za obisk te gorske točke. S Senožeti je še videti nekaj meglic po dolini in Bohinjskem jezeru. Prisojno pobočje in kar hiter vzpon pripomore pohodniku prilagoditev na nove razmere, po Ivanovi poti proti vrhu. Pri kapelici se teren zravna in kmalu zagledamo delno poraščen vrh Rudnice (946 m). Oddih in že so tu iz doline prinesene dobrote na novoletno mizo Rudnice.
Na Rudnico vodijo številne steze iz različnih krajev okrog nje. Vse poti nanjo bi težko prešteli, še posebej tiste stare rudarske, ki so vodile do že davno opuščenih rudniških rovov (odtod gori ime) in se zaraščale kot je usihalo bohinjsko fužinarstvo, ter se z njegovim koncem dokončno zarasle. Še vedno živahni so številni kolovozi do rovtov, kjer še kosijo in spravljajo seno, čeprav tudi tega ni več v nekdanjem izobilju, nekaj steza, ki sežejo prav na vrh Rudnice, pa je dobro prehodnih in označenih.
Danes le še ime gore spominja o izumrli dejavnosti. Neizbrisan pečat so Rudnici (946 m) dali davni ledeniki, ki so obtesali pobočja. Marsikje se poganjajo čez krošnje vrtoglavi prepadi, le zahodna, fužinska stan je položna. Tu so domačini izsekali gozd in ustvarili sončne prostrane rovte Zavaze ali Za laze, Kozji hrbet, Drage, Grgar.
Zaradi svoje središčne lege je Rudnica pravi učbenik bohinjskega zemljepisa. Razpotegnjeni hrib skupaj s Široko polico (892 m), Vrsnikom (803 m) in Pečjo (719 m) ponuja svoje razglede na obroke. Zaradi poraščenosti od nikoder ni mogoče videti celotnega obzorja, zato pa vsaka gozdna jasa preseneča z novim in drugačnim pogledom, sedaj v zimskem času zaokroženim v belem okvirju krošenj. Ko pridemo čez zložna slemena do vrha je mozaik zaokrožen in prelepi alpski kot nam ni več neznanka. Številne poti in kolovozi so tudi v zimskem času vedno prehojeni, saj je Rudnica zelo obiskana gora v vseh letnih časih.
Stare rudarske poti je že preraslo grmovje, kot opomnik na rudarske dejavnosti je oster in izpostavljen kamniti zob pod Široko polico, pod njim je tekla stara rudarska pot in povezovala Rudnico z dolino. Rudnica je bogata gora. Za časa mojega otroštva je bilo mogoče brskati in iskati po rovtih, ki so še spominjali na čase bohinjskega fužinarstva.
Janez Pikon