utrjevanje Rapalske meje med letoma 1932 in 1941 - Jankovič Potočnik Aleksander
Aleksander Jankovič-Potočnik
Rupnikova linija
in Alpski zid
utrjevanje Rapalske meje
med letoma 1932 in 1941
Fotografije: Aleksander Jankovič-Potočnik
Arhivske fotografije: Muzej novejše zgodovine Ljubljana, Denkschrift über die jugoslawische Landesbefestigung (iz zbirke J. Kaufmanna)
Skice in načrti: Vladimir Tonić, Aleksander Jankovič-Potočnik
Arhivski načrti: Denkschrift über die jugoslawische Landesbefestigung (iz zbirke J. Kaufmanna)
Založnik: Galerija 2, Vrhnika, 2004
ISBN: 961-6115-28-6
UDK: 94(497.4-15)"1932/1941", 341.222(497.4:450)(091)
COBISS.SI-ID:214113280
224 strani
Svet, kjer prebivajo Slovenci, leži na »prepihu« geografskega, geološkega, rastlinskega in živalskega ozemlja, kakor tudi na »prepihu« interesov različnih narodov, ki so tu vodili mnogo različnih spopadov in vojn. Radi se spominjamo Napoleonovih zmag in porazov, predvsem pa v zadnjem času ostankov prve svetovne vojne, ki se je po pravilu odvijala v našem visokogorju. Zato tudi vso tovrstno literaturo uvrščamo v planinsko področje. Obstajajo lepi spomeniki iz tega časa, med njimi tudi mnogi ohranjeni, kot so Ruska kapelica na Vršiču ali pa cerkev sv. Duha na planini Javorca nad Tolminom ter Kobariški muzej, vpisan v seznam naravne in kulturne dediščine pri UNESC-u. Tudi za spomine iz druge svetovne vojne, predvsem partizanskega bojevanja, je dokaj dobro poskrbljeno, nikdar pa nismo posebej poudarjali, da so se ti boji odvijali če že ne v naših gorah pa vsaj v hribih. Povsem pozabljena pa je bila do nedavnega arhitekturna dediščina vojaških utrdb Rupnikove linije.
Po prvi svetovni vojni so velesile z Rapalsko pogodbo določile razmejitveno črto med Italijo in Jugoslavijo, s čimer je mnogo Slovencev na Primorskem ostalo pod Italijo. Nasprotja med narodi pa so ostala, saj sta predvsem fašistična Italija in nacistična Nemčija ponovno grozili sosednim narodom. Italija se je želela zaščititi z obsežnimi utrdbami, imenovanimi Alpski zid (Vallo Alpino), ki je z vzhodnim delom segal tudi na Primorsko. V odgovor na to pa je Jugoslavija že leta 1935 pričela graditi vzporedni obrambni sistem, imenovan Rupnikova linija, sestavljen z lahkimi in težkimi bunkerji ter drugimi utrdbami različnih tipov. Večinoma je potekala po našem hribovitem svetu, zato ga večkrat neopravičeno zamenjujemo z ostanki utrdb iz prve svetovne vojne.
Rupnikova linija je bila razdeljena na šest sektorjev. Prvi sektor naj bi branil glavni vstopni koridor vzdolž ceste in železnice Trst – Ljubljana. Drugi sektor naj bi Italijanom preprečil vdor v Dalmacijo. Tretji sektor je potekal od Škofje Loke mimo Logatca do Vrhnike in po grebenih Porezna, Blegoša in Žirovskega vrha. Četrti sektor je zapiral Selško dolino ter greben od Soriške planine do Ratitovca. Šesti sektor je bil ustanovljen naknadno od Dravograda do Maribora in naprej. Utrdbe najdemo pa tudi v Lescah, Radovljici in drugod na Gorenjskem.
Ker so ti objeti, vredni arhitekturni spomeniki naše zgodovine, vidni ob mnogih planinskih poteh, je prav, da planince opozorimo na različna obdobja in različne namene, za katera so bili zgrajeni. Če bi največje in najbolj ohranjene obnovili in namenili za muzejske zbirke ali turistične točke, bi slovensko podeželje lahko še kaj pridobilo na zanimivosti.
Ciril Velkovrh